skovȋk -a m
skọ́rja -e ž
ústa ūst ž mn.
škržȃt -a m
jábolko -a s
krílo -a s
korẹ̑n -a m
mẹ̑sec -a m
čúti čȗjem nedov. in dov.
srẹ̑ž -a m
ojẹ̑ -sa s
pírh -a m
testọ̑ -ȃ s
Š 1. V slovenskem fonemu š (a) se ohranja pslovan. *š, ki je po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) nastal iz starejšega *x (glej H), npr. šȅl. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *s' (kar nekateri označujejo s š), ki je po jotaciji nastal iz *si̯, npr. šíti. (c) Pred samoglasnikom č se je asimiliral iz s, npr. ščípati. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil (a) srvnem. in nem. sch, npr. šípa, (b) srvnem. ss, npr. prẹ́ša, (c) rom. s (zlasti pred p, t ali k), npr. špináča, (č) madž. s, npr. šantáti. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah posnema predvsem šelestenje, šumenje in šepetanje, npr. šelestẹ́ti, šumẹ́ti, šušljáti.
čȃr -a m
kŕzno -a s
māli -a prid.
pọ́t1 potí ž, tudi pọ́t -a, m
žlẹ̑d -a m in žledȋ ž
brášno -a s
kọ̄pje1 -a s
S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.
sélo -a s
čūdo -a s
drọ̑zg -a m
mavzolẹ̄j -a m
pȃs -a in pasȗ m
razpélo -a s,
sọ̑nce -a s
srẹ̑dstvo -a s
vredník -a m
krȃk -a m
krọ̑g -a m
prọ̑d -a m
síto -a s
špránja -e ž
slíšati1 slȋšim nedov. in dov.
ȁli vez. lat.‛aut, vel, sive, seu’, člen. ‛a’ in prisl. lat.‛valde’
žvížgati -am nedov.
črẹ̑p -a m
čūk -a m
gŕlo -a s
kopíto -a s
krẹ̑s -a m
mẹ́sto -a s
rọ̑b2 -a m
samokrẹ̑s -a m
slovẹ́nski -a prid.
srẹ̑n -a m,
súkno -a s
šnȏps -a m
Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.
mẹ̑h -a m
pástorka -e ž
kolọ̑1 -ẹ̑sa s
séstra -e ž
svȅt2 svẹ́ta m
šẹ̑st štev.
géslo -a s
gȓm -a m
hmẹ̑lj -a m,
koríto -a s
mọ̑rje -a s
patrọ̑n2 -a m
profȋl -a m
rébro -a s
sencȅ -ȁ s,
srebrọ̑ -ȃ s
škȃrt1 -a m
tŕn -a m
tȗl -a m
štírje štíri štev.
diamānt -a m
obȃ obẹ̑ zaim.
ráziti rȃzim nedov. in dov.
lȋst -a m
súkati -am in súčem nedov.
in vez.
ambrọ́zija -e ž
bȓst -a m
čȅp čépa m
drọ̑g -a m
H 1. V slovenskem fonemu h se ohranja pslovan. *x (pod pogoji, ki ne zadoščajo kateri od palatalizacij), (a) ki je nastal iz ide. *s neposredno za ide. *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯ ali *gu̯h. (b) Na začetku besede večkrat izgleda, da je nastal iz ide. *sk- (ali *zg-), verjetno prek vmesne premetane stopnje *ks-. Pri izvoru pslovan. *x je še precej nejasnega. Glej tudi s, š. 2. Pri izposojenkah se s sloven. h nadomeščajo germanski h-jevski glasovi, tj. srvnem., nem. ch in h, npr. cẹ̑h, hẹ̑c. Nem. h pri izposoji včasih odpade, npr. rọ̑tovž. V romanskih izposojenkah se najde v primeru hláče, kjer je nadomestil prvotno rom. *c, tj. [k]. 3. Fonem h se večkrat pojavlja v imitativnih besedah in onomatopejah, tudi v zelo starih, kar verjetno izvira iz časa, ko praslovanščina še ni imela fonema *x, tj., ko je bil njegov predhodnik še *ṣ̌, npr. hahljáti se. Glasovi, ki so v rednem sestavu nekega jezika redki, so v onomatopejah in imitativnih besedah še posebej primerni.
hȃrfa -e ž
ȋnje -a s
jẹ̑zero -a s
kapučȋn -a m
kokọ̑n -a m
kopȗn -a m
kragúlj -a m
krepélo -a s
láser -ja m
lȋnj -a m
lọ̑s -a m
máslo -a s
mrȃk -a m
načélo -a s
plȃvž -a m
pọ̑lje -a s
pravílo -a s
pȓvi -a štev.
sẹ́ver -a m
sočȗtje -a s
soprọ̑g -a m
sovrȃg -a m
stȃn stanȗ in -a m
stẹ̑nj -a m
str̄n -a m in
strȗp -a m
šestílo -a s
štúdij -a m
tnálo -a s
vȋšnji -a prid.
zŕklo -a s
okọ̑ očẹ̑sa s
sọ̄drga -e ž
vẹ́deti vẹ́m nedov.
katẹ̄ri -a zaim.
kondọ̑m -a m
nebọ̑ -ȃ s
O 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko o, (a) se ohranja pslovan. *o (< ide. *o, *a, *ə, neposredno pred predsamoglasniškim u̯ tudi iz e), npr. nóga, dọ́ber, nȍv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *ǫ (< ide. *on, *an, *om, *am pred soglasnikom in v redkih primerih ide. *n̥, *m̥), npr. róka. 2. (a) V ljudskih izposojenkah ustreza tujejezičnim o-jevskim glasovom, npr. grȍš, rọ̑ža, kolerȃba, jọ̑ta. (b) Ustreza tudi srvnem. in nar. nem. a, ki se v bavarskih narečjih izgovarja o-jevsko, npr. rọ̑tovž. (c) V starejših izposojenkah ustreza tudi tujejezičnemu kratkemu a, npr. oltár, saj je bil pslovan. in prvotno sloven. o domnevno a-jevski glas. (č) Sloven. o se je lahko razvil iz srvnem. dvoglasnikov uo in ou, npr. cọ̑prati. (d) Sloven. dvoglasnik ov je lahko nastal iz srvnem. dolgega ū oz. njegovega mlajšega nem. naslednika, npr. rọ̑tovž.
balȃst -a m
bavbāv -a m
čréslo -a s,
čvȓst -a prid.
dȋvan -a m
gavrȃn -a m,
gnẹ̑v -a m,
hlọ̑d -a m,
internȃt -a m
jájce -a s
kȃp2 -a m
konzonȃnt -a m
mnénje -a s
objektȋv -a m
oblȃk -a m
ọ̑grc -a m
ọ̑l -a m
pīl -a m
rȃrog -a m
sédlo -a s
soglȃsnik -a m
srobọ̑t -a m
stéklo -a s
stržẹ̑n1 -a m
vreténo -a s
kọ̄lik -a zaim.
rásti rástem nedov.
rẹ̑č rečȋ ž
žéna -e ž
pa vez. in člen.
E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.
brȁt bráta m
odonọ̑d prisl.
à4 predl. s tož.
jūtro2 -a s
nejevẹ́ren -rna prid.
sẹ́sti sẹ̑dem dov.
áfna -e ž
avȃns -a m
bandéro -a s
bastȃrd -a m
bi pogojnik glagola bíti
biltẹ̑n -a m
bíti2 bȋjem nedov.
bršljȃn -a m
brūno -a s
čélo1 -a s
čẹ̑st -a prid.
čigáv -a zaim.
čȓv -a m
debȋl -a m
dẹ́lo -a s
dialẹ̑kt -a m
diletānt -a m
dȋsk -a m
dnȍ -ȁ s
dọ̑m -a m
dọ̑mino -a m
filẹ̑t -a m
hazȃrd -a m
hotẹ̑l -a m
izvȋd -a m
jédro -a s
kȃmp -a m
kȋks -a m
klozẹ̑t -a m
knȃjpati se -am se nedov.
kọ̑mpas -a m
kọ́t1 -a m
kọ̑zmos -a m
lȋčje -a s
lọ̑k -a m
mȃrš -a m
monogrȃm -a m
mọ̑ped -a m
motovílo -a s
nẹ̑m nẹ́ma prid.
nẹ̑t -a m
ocigániti -ȃnim dov.
orọ̑žje -a s
ọ́ster -tra prid.
parazȋt -a m
pazdẹ̑rje -a s
pianȋno -a m
pívo -a s
povẹ́smo -a s
prȃh -a in prahȗ m
prasȅ1 -ẹ́ta m
prešȗštvo -a s
pretkán -a prid.
rādar -ja m
rādio -a m
rakȗn -a m
rȋbez -a m
semeníšče -a s
seznȃm -a m
sīdro -a s
simpọ́zij -a m
skrlȗp -a m
-slọ̑vje -a s drugi člen zloženk
slúga -e in -a m
smȗč -a m
sočȋvje -a s
srcẹ̑ -ȃ s
stéblo -a s
stégno -a s
stọ́ik -a m
strȃn1 stranȋ ž
straníšče -a s
svīdenje -a s
ščāvje -a s
ščȋt -a m
šmȋr -a m
štámprl -a m
štrȃnga -a m
švȃb -a m
tȃst -a m
tȃt tatȗ in -a m
términ2 -a m
tȅšč -a prid.
tobȃk -a m
trẹ̑molo -a s
trȋm -a m
veljáti -ȃm nedov.
vȇrmut -a m
víno -a s
vlákno -a s
vratílo -a s
zapȋk -a m
zŕno -a s,
Ž 1. V slovenskem fonemu ž (a) se ohranja pslovan. *ž, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) iz starejšega *g (glej G), npr. žélja, žẹ́ja, žába, žȋv. (b) Lahko je nastal iz pslovan. *z' (kar nekateri označujejo z *ž), ki je po jotaciji nastal iz *zi̯, npr. pọ̄lž. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. s, npr. žafrȃn, rom. g pred mehkimi samoglasniki (tj. dž-jevske in ž-jevske glasove), npr. žọ̑ga, pȃž, ben. it. s, npr. dọ̑ž, pa tudi hrv. dž in đ, npr. žȅp. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah ali v besedah, ki so postale imitativne, ponazarja nekatere naravne glasove, npr. žvrgolẹ́ti, žužẹ̑lka.
žágrad -a m
ríba -e ž
slovọ̑1 -ẹ̄sa s
tȃ1 tȃ zaim.
če vez.
cẹ̑v cevȋ ž
čákati čȃkam nedov.
harmọ́nij -a m
ȁko vez.
kāk -a zaim.
amalgȃm -a m
amazọ̑nka -e ž
ametȋst -a m
dálija -e ž
drȅn drẹ́na m
kvȋzling -a m
prọ̑t -a m
bósti bódem nedov.
bȃn -a m
bárij -a m
bédro -a s
bȋatlon -a m
bȋčje -a s
bȋzgec -a m
bláto -a s
blebetáti -ȃm in -ẹ́čem nedov.
blȇsav -a prid.
bọ̑k -a m,
boljševīk -a m
brézno -a s
bȓglez -a m
brȋdž -a m
cvẹ̑t -a m
činčȋla -e in -a m
dúplo -a s
dȗr -a m
gnẹ́zdo -a s
gospọ̑d -a m
gọ́vno -a s
grȃd -a in gradȗ m
hrápav -a prid.
hȗmus -a m
kȃries -a m
kljúč -a m
klobúk -a m
kolẹ́no -a s
krȃs -a m
krdẹ̄lo -a s
krúljav -a prid.
léglo -a s
menjševīk -a m
mílo -a s
mọ̑st mostȗ in -a m
nȃrt -a m
navpȋk prisl.
nečák -a m
nọ̑s nosȗ in -a m
obmọ̑čje -a s
ókno -a s
opasílo -a s
orọ̑dje -a s
padálo -a s
pȃnj -a m
pastẹ̑l -a m
plȋn -a m
pogȗm -a m
pọ̑lis -a m
povprẹ̑čje -a s
povsọ̑d prisl.
presnẹ̑t -a prid.
prgíšče -a s
pročȇlje -a s
pŕstan -a m
rȁd ráda prid.
ráskav -a prid.
rešéto -a s
rȋstanc -a m
rọ̑b1 -a m
robȃvs -a m
rokovnjáč -a m
rọ̑vt -a m
sálo -a s
semafọ̑r -ja in -a m
slẹ̑z -a m
slọ̑vstvo -a s
sobọ̑lj -a m
stečȃj -a m
stežȃj -a m
stọ̑g -a m,
stožẹ̑r -a m
strȃh strahȗ in -a m
štȋglic -a m
štȓk -a m
tandẹ̑m -a m
tánek -nka prid.
termofọ̑r -a in -ja m
trẹ́tji -a štev.
tȓst -a m
vlastelȋn -a m
volkodlȃk -a m,
vȓh -a m in predl. z rod.
žíto -a s
žọ̑lč -a m
pláziti se plȃzim se nedov.,
plẹ̑zati -am nedov.
šȃh -a m
všẹ̑č povdk.
bȓk -a m
četŕti -a štev.
ker1 vez.
pá- predpona,
jézik jezíka m
mizérija -e ž
pẹ̑t štev.
sedȁj prisl.
sọ̑l solȋ ž
ȃdamovo jȃbolko -ega -a s
ȃjmoht -a m
akọ̑rd1 -a m
alkohọ̑l -a m
almanāh -a m
ȃnorak -a m
ápno -a s
arhipelȃg -a m
arzẹ̑n -a m
áta -a in -e m
atlẹ̑t -a m
bȃmbus -a m
bandȋt -a m
bȃrje -a s
bȃtik -a m
bīdermajer -ja m
bȋstvo -a s
blagọ̑ -ȃ s
blues -a m [blȗz]
bontọ̑n -a s
bordẹ̑l -a m
brancȋn -a m
brdȃvs -a m
bŕdo -a s
brẹ̑g -a m
budálo -a s
cínik -a m
čȃrdaš -a m
čẹ̑lo2 -a s
čȋn1 -a m
člȃn -a m
člẹ̑n -a m,
čmŕlj -a m
čōrav -a prid.
črẹ̄moš -a m
čŕn -a prid.
čtívo -a s
čȗstvo -a s
déblo -a s
dẹ̑jstvo -a s
delírij -a m
dẹ́sni -a prid.
detȃjl -a m
dlẹ́to -a s
drȃčje -a s
dr̄n1 -a m
drȗštvo -a s
dvọ̑m -a m,
dvoríšče -a s
falzẹ̑t -a m
fárovž -a m
filigrȃn -a m
frȃjh -a m
fȗnt -a m
fȗrman -a m
gāj -a m
galȗn -a m
gárn -a m
gẹ́nij -a m
glȃd -a in gladȗ m
gnȗs -a m
gọ̑d -a in godȗ m
golọ̑b -a m
gorjẹ̑ -ȃ s
granȃtno jȃbolko -ega -a s
grȃvis -a m
grọ̑t -a m
grȗšč -a m
gúmno -a s
hȋp -a m
ȋnč -a m
ȋvje -a s
izobȋlje -a s
jādro -a s
jȃstog -a m
jẹ̑glič -a m
jéklo -a s
jerẹ̑b -a m
jẹ̑z -a in jezȗ m
jẹ̄ž1 -a m
jȗs2 -a m
jútro1 -a s
kabriolẹ̑t -a m
kȃl1 -a m
kamikȃze -e in -a m
kanọ́nik -a m
kaporȃl -a m
karmȋn -a m
kȃvč -a m
kẹ́lih -a m
kȅs -ȁ m
kȋbic -a m
kȋj -a m
kimọ̑no -a m
kirȗrg -a m
kȋt1 -a m
kládivo -a s
klȇr -a m
klȋtoris -a m
klóbko -a s
knẹ̑z -a m
kọ̑balt -a m
kolẹ̑ga -a in -e m
kọ̑lo2 -a s
kọ̑lo3 -a s
kọ̑los -a m
komȃd -a m
komȃt -a m
komplọ̑t -a m
korȃk -a m
kọ̑s2 -a m
kovȃrstvo -a s
králj -a m
krȋk -a m
kríž -a m
krokodȋl -a m
kȓš1 -a m
krucifȋks -a m
kȗm -a m
kȗrent -a m
kvȃs -a m
lȃt latȋ ž in -a m
lẹ́dje -a s
leposlọ̑vje -a s
leták -a m
lẹ́to -a s
līce -a s
lȋk -a m
lišȃj -a m
lọ̑g -a m
lọ̑kev -kve ž
lȗb -a s
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1004 zadetkov.