sámouprávljanje -a s (ȃ-á)
samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; primeri samoupravljanja v kapitalizmu; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja; zadružništvo in samoupravljanje / socializem je temeljil na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev
♦ pravn. družbeni pravobranilec samoupravljanja v socializmu organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma v socializmu učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma
délavski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ljudska univerza / delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev
drúžben -a -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na družbo:a) družben pojav;
družbeni odnosi;
družbeni plan komune;
imeti visok družben položaj;
družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje b) družbeni problemi;
družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost;
družbena kontrola;
družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ;
družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.;
družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava;
družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije;
družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe;
družbeno varstvo otrok č) lanske družbene publikacije // ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje 2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja;
družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni bitidrúžbeno prisl.:
družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
♦ ekon. družbeno potrebno delo
marksízem -zma m (ī)
filozofski, ekonomski in politični nauk Marxa in Engelsa o zgodovini, družbi in človeku: razvijati marksizem; klasiki, teoretiki marksizma
♦ šol., v socializmu samoupravljanje s temelji marksizma
ostváriti -im dov. (á ā) 1. knjiž. uresničiti, izvesti2,
izpolniti: ostvariti ideje, načela, načrt;
predlog se je nazadnje ostvaril / ostvariti sanje, želje 2. publ. imeti, doseči: podjetje je v tem letu ostvarilo precejšen dohodek;
ostvariti možnosti za hitrejši razvoj / ostvariti narodno kulturo ostvárjen -a -o:
ostvarjeni dohodki; ostvarjena zamisel; s tem je bilo samoupravljanje ostvarjeno
prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑)
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna
♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil
2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom
samo... ali sámo... prvi del zloženk (ȃ)
1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba
2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten
sámoodlóčanje -a s (ȃ-ọ́)
lastno, svobodno odločanje: pravica narodov do samoodločanja; samoodločanje in samoupravljanje
tózd -a m (ọ̑)
do 1989 temeljna organizacija združenega dela: ukiniti, ustanoviti tozde; samoupravljanje v tozdih
sámoupráva -e ž (ȃ-ȃ) 1. samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države: imeti, izgubiti samoupravo;
stopnja samouprave;
sporazum, zakon o samoupravi;
avtonomija in samouprava / organi lokalne samouprave; reforma lokalne samouprave; minister, odbor za lokalno samoupravo / krajevna, mestna samouprava; občinska, pokrajinska samouprava // knjiž. neodvisnost, samostojnost: manjšinska samouprava; samouprava narodov glede jezika, šol 2. samoupravljanje: naša družbena ureditev je slonela na samoupravi;
občanova pravica do samouprave / samouprava delovnih organizacij
sámoupráven -vna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na samoupravo ali samoupravljanje:a) samoupravno ozemlje / samoupravna enota b) samoupravni odnosi;
samoupravne pravice občanov;
samoupravna načela;
samoupravno odločanje / v socializmu: samoupravni položaj delovnega človeka; samoupravni razvoj naše družbe; samoupravna organizacija; samoupravna ureditev socialistične države; samoupravni splošni akti akti, ki na splošno urejajo družbenogospodarske in druge samoupravne odnose; samoupravni organ oseba ali telo, kateremu je po predpisih, statutu ali z drugim splošnim aktom zaupano neposredno upravljanje; samoupravni sporazum samoupravni splošni akt, s katerim se v skladu z ustavo in zakonom urejajo družbenogospodarski in drugi samoupravni odnosi; samoupravna interesna skupnost skupnost, v kateri delovni ljudje določene dejavnosti in uporabniki te dejavnosti usklajujejo skupne interese; samoupravno dogovarjanje
♦ pravn. samoupravna sodišča v socializmu sodišča, ki se ustanovijo s samoupravnim aktomsámouprávno prisl.:
samoupravno odločati; samoupravno urejati medsebojna razmerja
sámoupravljávski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na samoupravljavce ali samoupravljanje: samoupravljavske dolžnosti, funkcije; samoupravljavske pravice / samoupravljavska aktivnost delavcev