Tiskanje

iz literarne vede, iz gledališke umetnosti notranje očiščenje, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na pretresljivo, tragično dogajanje, dogodek v umetniškem delu, zlasti tragediji

ekspresivno notranja preobrazba, sprostitev čustvene napetosti kot odziv na globoko doživetje, pretresljivo dogajanje, dogodek

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Katharsis, angl., frc. catharsis in lat. catharsis iz gr. kátharsis ‛očiščenje’ iz kathaírō ‛čistim’ iz katharós ‛čist’

lézbični lézbična lézbično pridevnik [lézbični]

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega, tj. ženskega spola

1.1.

lezbijkami

lezbištvom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lesbisch, glej ↑lezbijka

nárko pridevnik [nárko]

manj formalno ki je v zvezi z mamili

ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. narco okrajšano iz ↑narkotik

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

álter -- prid. (ȃ) pog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena

estráden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na estrada 1, 3: estradni pevec, umetnik, zvezdnik; estradna elita; estradno življenje / ekspr. estradna smetana; publ. slovenska estradna scena / estradni ansambel, orkester; estradno gledališče / nastop estradnih umetnikov

fantásten -tna -o prid. (ȃ)
zastar. fantastičen: fantastna podoba, scena, slika / ta človek ima naravnost fantasten spomin; sam.: njegove slike imajo nekaj fantastnega in romantičnega

fantazíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje

fantazíjsko

prisl.:

fantazijsko zasnovana scena

grafítarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na grafitarje ali grafitarstvo: grafitarski sleng; grafitarska dejavnost; grafitarska umetnost / grafitarska scena

inscenácija -e ž (á)
1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove duševnosti uprizoritev, izvedba
2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa

kontrást -a m (ȃ)
kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta
♦ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; glasb. učinek agogičnih kontrastov; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov

masôven -vna -o prid. (ō)
množičen: oblika masovnega razvedrila / masovni sestanek; masovna organizacija / masovni izdelki zelo številni
♦ ekon. masovna proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; glasb. masovna pesem nekdaj zborovska pesem z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; gled. masovna scena scena, v kateri nastopa množica ljudi

masôvno

prisl.:

masovno so začeli odhajati v tujino

sam.:, pog. jutri bo spet masovni masovni sestanek

masôvka -e ž (ȏ)
film., gled. žarg. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka

mêtal2 in metál -a m (ȇ; ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrali so mešanico metala, techna in klasične glasbe / težki metal; v prid. rabi: metal koncert metalski koncert; metal glasba metalska glasba; metal scena metalska scena

metálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na metalce ali metal2: metalski peteroboj / metalski koncert; ljubitelji trdih metalskih zvokov; metalska glasba; metalska skupina, zasedba / metalska scena

nárko... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na ukvarjanje z mamili, zlasti z uživanjem, razpečevanjem: narkotest in narko test, narkomafija in narko mafija, narkoscena in narko scena

nárkoscéna -e in nárko scéna -e ž (ȃ-ẹ̑) pog.
področje udejstvovanja in uveljavljanja ilegalne trgovine z mamili: narkoscena je zlasti zaživela v nočnih lokalih, kjer je bilo mogoče mamila naročiti skupaj s pijačo

okvír -a m, v prvem pomenu tudi okvírja (ȋ)
1. priprava iz lesa ali drugega materiala, ki obdaja sliko ali druge predmete: sneti, vzeti iz okvira; dati, vstaviti v okvir; slike so v bogatih okvirih; baročni okvir zrcala; napraviti okvir za sliko
// tej podobno ogrodje, na katero se kaj pritrjuje ali vanj vpenja: okvir harfe; okvir obliča, žage; okviri za očala
// kar je po obliki tej podobno: osmrtnica v črnem okviru; kamnit okvir na grobu / okvir sita; okvir okrog znamk rob; v okviru vrat se je prikazala gospodinja v vratni odprtini / vratni okvir (vratni) podboj
2. knjiž. kar kaj obdaja, obkroža: panorama, zajeta v okvir s snegom pokritih koč; obraz v okviru črnih las / vključiti stavbo v pokrajinski okvir v pokrajino; scenski okvir drame scena
3. s prilastkom kar kaj opredeljuje, omejuje: idejni okvir delovanja; zakoni so pravni okvir za družbena gibanja; raziskati socialni okvir življenja na vasi; spoštovati z zakonom določene okvire / z oslabljenim pomenom: to ne sodi v okvir šole; reforme v okviru fevdalne družbe v fevdalni družbi; poskrbeti za kaj v okviru možnosti kolikor je mogoče; delovati v okviru predpisov, zakonov po predpisih, zakonih
4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: zapirati se v ozke nacionalne okvire; veljavnost predpisov v občinskem, državnem okviru
● publ. poiskati nove organizacijske okvire oblike; publ. sklepni prizori so padli iz okvira niso bili v skladu s celoto; publ. zadržati cene v pametnih okvirih preprečiti čezmerno zvišanje cen; ekspr. vsakdanjost brez zlatega okvira neolepšana
♦ grad. okenski okvir ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; lit. okvir novele, romana del besedila, navadno začetni in končni, ki uvaja, pojasnjuje osrednjo zgodbo; pravn. kazenski okvir najvišja in najnižja v zakonu določena kazen za posamezno kaznivo dejanje; teh. okvir vozila del nekaterih vozil, navadno iz dveh vzdolžnih in več prečnih nosilcev, ki nosi druge dele vozila; tisk. kopirni okvir; um. slepi okvir na katerega se napne platno pri slikanju; voj. okvir priprava, navadno v obliki škatlice, za vlaganje nabojev v strelno orožje

pompózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. razkošen, sijajen: priredili so mu pompozen sprejem; njuna poroka je bila zelo pompozna / ogledovali so si staro, pompozno hišo
// veličasten, mogočen: pompozen spomenik / pompozen človek / govoril je s pompoznim glasom
// hrupen, buren1: pompozna reklama

pompózno

prisl.:

pompozno dekorativna scena

praktikábel -bla m (á)
gled. zložljiv element za izdelavo odra: namestiti praktikable; leseni, nepokriti praktikabli; scena iz črnih zaves in praktikablov / odrski praktikabli

rave in rêjv -a [rêjv-] m (ȇ)
zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: rave jih popolnoma prevzame; poslušati rave; ljubitelji rava; metal, tehno in rave
// glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo: iti na rave; plesati, zabavati se na ravu; izbrati obleko za rave; v prid. rabi: rave party rave zabava; rave glasba; rave kultura, scena; rave zabava glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo

rêjverski in raverski -a -o [rêjverski] prid. (ȇ)
nanašajoč se na rejverje ali rave: rejverski žur; rejverska kultura, moda; rejverska prireditev; rejverska scena; rejverska zabava / rejverska generacija

scéna -e ž (ẹ̑)
1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena
// knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem
2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu
3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni / ansambel je na sceni že pol stoletja
4. v zvezi alternativna scena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: blesteti, utrditi se na alternativni sceni; ljubitelji alternativne scene; razmah alternativne scene; dogajanje na alternativni sceni / pregled alternativne scene
// skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: dejavnost alternativne scene; predstavniki, pripadniki alternativne scene
5. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede
♦ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi

scénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sceno: scenski in kostumski osnutki / scenski pripomočki; scenska oprema / scenski delavec / knjiž. scenski okvir drame scena
♦ gled. scenska glasba glasba, ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela; lit. scenska pripoved pripoved, v kateri so osebe, čas in prostor opisani v majhnem, omejenem obsegu

skêjt in skate -a [skêjt] m (ȇ) pog.
podolgovata deščica s koleščki, na kateri se stoji in z eno nogo poganja; rolka: večino prostega časa je preživel na skejtu; vragolije na skejtu; v prid. rabi: skejt park rolkarski park; skejt industrija, proga, scena rolkarska industrija, proga, scena

skêjterski in skaterski -a -o [skêjterski] prid. (ē) pog.
rolkarski: skejterski čevlji; skejterski poligon; skejterska oblačila; skejtersko tekmovanje / skejterski park namenski prostor za rolkanje, opremljen z zidki za drsenje, skakalnicami in klančinami / skejterski festival, žur; skejterska scena

súbkultúren -rna -o prid. (ȗ-ȗ)
nanašajoč se na subkulturo: subkulturna identiteta; subkulturno gibanje / subkulturna scena

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

blôgerski pridevnik

ki je v zvezi z blogerji ali bloganjem

1.1

ki ga oblikujejo blogerji

1.2

ki nastaja, se oblikuje med blogerji

ki je namenjen za blogerje ali bloganje

najédanje samostalnik srednjega spola

pogovorno,

slabšalno

povzročanje neprijetnosti, slabe volje z nezadovoljnim, nestrpnim, vztrajnim izražanjem svoje zahteve, občutja

ETIMOLOGIJA: ↑najedati

Slovenski pravopis

domišljíjsko nač. prisl. (ȋ) ~o zasnovana scena

fantazíjsko primer. prisl. (ȋ) ~ zasnovana scena domišljijsko

pompózno nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ dekorativna scena razkošno, veličastno

scéna -e ž (ẹ̑) osvetliti ~o (gledališki) oder, prizorišče; filmska, gledališka ~ |likovna oprema|; ljubezenske ~e v filmu ljubezenski prizori; publ. razmere na politični ~i na političnem področju; poud. pogoste ~e med njima |prepiri, nesoglasja|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024

scéna -e ž

gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu

SINONIMI:

scenografija, gled. dekor, gled. dekoracija, gled. inscenacija

GLEJ ŠE SINONIM: oder, prizor, prizorišče
GLEJ ŠE: alterscena, prizor, prizor, prizor, prizor, prizor

Slovar slovenskih frazemov

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

gròm Frazemi s sestavino gròm:
kàkor gròm, kot gròm z védrega nebá, odjékniti kot gròm, udáriti kot gròm, udárjati kàkor gròm

kálni Frazemi s sestavino kálni:
lovíti v kálnem, ribáriti v kálnem, ribárjenje v kálnem

stíl Frazemi s sestavino stíl:
v stílu kóga, v velíkem stílu, velíkega stíla

štánga Frazemi s sestavino štánga:
držáti kómu štángo

véter Frazemi s sestavino véter:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, dáti kómu vétra, dírjati kot véter, govoríti v véter, govorjênje v véter, híter kot véter, kot bi véter upíhnil svéčo, letéti kot véter, lúlanje proti vétru, na vsè štíri vetrôve, obráčanje po vétru, obráčati plášč po vétru, obráčati se po vétru, obrníti se po vétru, počásen kot meglà brez vétra, scánje proti vétru, scáti proti vétru, têči kot véter, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], ugotovíti, kám véter píha, védeti, kám véter píha, vídeti, kám véter píha, vláčiti se kot meglà brez vétra

Slovenski etimološki slovar³

inscenȋrati – glej scẹ́na

ọ́der -dra m

prizȍr -óra m

scẹ́na -e ž

scenárij – glej scẹ́na

sceranȋst – glej scẹ́na

sceranȋstka – glej scẹ́na

sẹ̑nca -e ž

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

scēna, f. prizor, die Scene.

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

scena samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez

oder m, F6, contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; proceres, tudi taiſti kameni, ali hlodi, kateri iṡ ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi; proscenium, -nÿ, te pruke inu vodri pred uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavske ygrè derṡhali; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenalis, -le, kar h'takiſhnimu vodru ſlishi

prikrit del., F3, diſsimulatus, -a, -um, ẛaderṡhán, perkryt; diſsimulatus amor, perkrita lubéẛan; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie

Gledališki terminološki slovar

akcíjski prizòr -ega -ôra m

alegórični prizòr -ega -ôra m

antíčno rímsko gledalíšče -ega -ega -a s

aplávz na odpŕti scéni -a -- -- -- m

aranžíranje -a s

balkónska scéna -e -e ž

dramatizírati -am dov. in nedov.

entrée -ja m

formálna mizanscéna -e -e ž

foršpílati -am dov.

glásbena opremljeválka -e -e ž

glásbeni opremljeválec -ega -lca m

glásbeno oprémljanje -ega -a s

glávna vája -e -e ž

gledalíški dekór -ega -ja m

gledalíško izrazílo -ega -a s

globína ódra -e -- ž

gòzd gôzda m

igráti mímo pártnerja -ám -- -- nedov.

igráti na pártnerja -ám -- -- nedov.

inscenácija -e ž

inscenácija z zavésami -e -- -- ž

inšpiciènt -ênta m

inšpiciêntka -e ž

inšpiciêntska kabína -e -e ž

inšpiciêntska knjíga -e -e ž

inšpiciêntski púlt -ega -a m

jezikôvna svetoválka -e -e ž

jezikôvni svetoválec -ega -lca m

kómični prizòr -ega -ôra m

koncêrtna izvédba -e -e ž

kulísna scéna -e -e ž

líkovna opréma prizoríšča -e -e -- ž

markírana scéna -e -e ž

markírano prizoríšče -ega -a s

markírati scéno -am -- nedov.

markírna scéna -e -e ž

masôvna scéna -e -e ž

merílna vája -e -e ž

mnóžični prizòr -ega -ôra m

nastavljívi vrtljívi óder -ega -ega ódra m

nastòp -ópa m

némi prizòr -ega -ôra m

nôga -e ž

obešálna vŕv -e vrví ž

obešálno uhó -ega ušésa s

obéšena scéna -e -e ž

óder ódra m

ódrska dekorácija -e -e ž

ódrska glásba -e -e ž

ódrska perspektíva -e -e ž

ódrske zavése -ih zavés ž

ódrski délavec -ega -vca m

ódrski prôstor -ega prostóra m

ódrski vóz -ega vozá m

ódrsko izrazílo -ega -a s

ódrsko pogrinjálo -ega -a s

orkéstra -e ž

perspektívična scéna -e -e ž

pòdódrske napráve -ih -áv ž

pohíštveni fúndus -ega -a m

pohíštvenik -a m

pomíčni óder -ega ódra m

portálna čŕta ódra -e -e -- ž

prehódni prizòr -ega -ôra m

prizòr -ôra m

prizoríšče -a s

prizòr na balkónu -ôra -- -- m

projekcíjsko plátno -ega -a s

projicírana scéna -e -e ž

psiholóška mizanscéna -e -e ž

rekvizít -a m

retrospektíva -e ž

salón -a m

scéna -e ž

sceneríja -e ž

scenografíja -e ž

scénska opréma -e -e ž

simultána scéna -e -e ž

simultáni óder -ega ódra m

skéna -e ž

sklépni prizòr -ega -ôra m

slíka -e ž

spektákel -kla m

Spremémba!

téhnični portál -ega -a m

ugledalíščeno besedílo -ega -a s

ugledalíščiti -im dov.

úlična scéna -e -e ž

vódja désne straní --/-e -- -- m

vódja léve straní --/-e -- -- m

zádaj prisl.

zádnji óder -ega ódra m

zapŕta scéna -e -e ž

zástorni óder -ega ódra m

zavésa -e ž

zavésna scéna -e -e ž

zvóčna kulísa -e -e ž

žíva slíka -e -e ž

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar slovenskih frazemov

Slovenski etimološki slovar³

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Gledališki terminološki slovar

Jezikovna svetovalnica