Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, če lahko vejica nadomesti veznik ali, kot npr. v naslednjih primerih:

• Rezance lahko dobiš s piščancem, govedino ali tofujem.

• Rezance lahko dobiš s piščancem ali govedino ali tofujem.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in piščanca, govedino ali tofu.

• Rezanci vsebujejo zelenjavo, arašide in ali piščanca ali govedino ali tofu.

Je ali pred vsako alternativo res potreben?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako je s prevzeto besedo pušenšank v slovenščini? Pojavljajo se različne variante: pušnšank, pušenšank, pušlšank, pušelšank? Ali jo pišemo skupaj ali narazen? Hvala za odgovor.

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako pravilno poimenovati podzvrst narodno-zabavne glasbe, ki povzema izvajalsko tradicijo Ansambla bratov Avsenik, pri tem pa izvajalci niso Avseniki, ampak druge skupine. Je to Avsenikovslog ali avsenikovski slog narodno-zabavne glasbe?

Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zakaj besede sntntn ni v slovarju čeprav se uporablja pogosteje kot recimo kompjuter, ki pa je v slovarju?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V katero besedno zvezo se uvršča kakorkoli/kakor koli že?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: …*** 30 odstotkov popusta na hlače***. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?  Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

Ali se pravilno napiše: nad višino zidu ali nad višino zida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, zakaj je pravilno figova marmelada, in ne figina, saj je samostalnik figa ženskega spola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali je glagol ekipirati, ki ga uporabljajo pri opisu sestavljanja nove vlade na TV Slovenija, primeren za rabo v knjižnem jeziku. S katero slovensko besedo bi ga kazalo nadomestiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).

Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.

Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?

Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Imam vprašanje glede slovenskega poimenovanja zgodovinskega glasbila, ki danes ni več v široki rabi. Je pravilni slovenski izraz ofikleid ali ofikleida?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.

Kaj je pravilna rešitev: spajanje, združevanje, ujemanje vina s hrano? Ali morda kaj drugega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Katera od zvez je ustreznejša?

Objavil je oglas o pomoči na domu.Objavil je oglas za pomoč na domu.

Je mogoče, da sta ustrezni obe, le da imata različen pomen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Velikokrat kje zasledim primere, »proti doplačilu vam nudimo voden ogled«. Proti doplačilu se mi zdi čisto napačno. Je pravilno za doplačilo ali ob doplačilu ali oboje? Zakaj se izogibamo besedi nuditi in s čim jo nadomeščamo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Nekaj me zelo moti, še posebno zato, ker se dogaja na nacionalnem radiu. V reklamah: … 30 odstotkov popusta na hlače. Po tem sporočilu bi človeku, ki bi prišel po hlače, trgovka morala 30 odstotkov dolžine odrezati, da bi bil res popust na hlače. Če bi pa bil popust na ceno hlač, potem bi pa bile hlače cenejše. To se dogaja tako pogosto in žal se lektorji na radijskih postajah za to ne zmenijo.

Kaj vi menite o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).

Zanima me, kako pravilno izgovorimo 1 ‰. En promil ali en promile.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako imenujemo prebivalce mehiškega mesta Oaxaca.

Prav tako me zanima oblika pridevnika. Je pravilno oaxaški? Na primer: oaxaška hrana.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;

• reper – točka z določeno nadmorsko višino
• nivelman
• niveliranje
• zakoličba

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.

Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.

Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me od kod izvira izraz pasti sekira v med. Deluje namreč precej nelogično, zato me zanima ozadje oz. globlji pomen za tem izrazom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Navajena sem na zdravniški in zobozdravniški pregled. Vse več pa se uporablja tudi zdravstveni in zobozdravstveni pregled. Ali je oboje pravilno?

Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:

Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.

Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.

• "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
• "... informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.

• "avtentifikacijski prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Avtentifikacijski center preverja identifikacijo... "
• "...informatiki poznajo avtentikacijo, avtentikacijske strežnike ipd..."

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Mislim, da je pravilno:

• eksprimiran (ne pa ekspresiran)
• kolabirati (ne pa kolapsirati)

Prosim za vaše mnenje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Katera oblika besede je slovenska: kandidatka ali kandidatinja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pozdravljeni, precej me mede nekonsistenčnost uporabe besede "škrat" in "palček" v slovenskih prevodih tujih literarnih del.

Namreč prevod "Snowhite and the seven dwarfs" se glasi "Sneguljčica in sedem palčkov"; prevod "Dwarf" v Tolkienovi mitologiji in v slovenskih prevodih nordijske mitologije pa je "Škrat".

Da bi bila zadeva še bolj zapletena imamo potem še izraz "Garden gnome (nemško Gartenzwerg)" za katerega obstaja ustaljen prevod "vrtni palček" ter besedo "Schrat" katere prevod je po etimološkem slovarju "Škrat".

Zanima me kako torej v slovenščino prevajati "Dwarf (nemško Zwerg)" ter "Gnome (nemško Gnom)" in zakaj je prišlo do take zmede.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.

Glede na precej različna izražanja s strani medijev, šolskih ustanov in tudi odgovornih na ministrstvu me zanima, ali je pravilno delo na domu ali delo od doma.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:

• Kje je škatla? – Tam je.
• Kam boš dal škatlo? – Tja.

Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.

Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me ali je bolj ustrezno govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali epidemiji koronavirusa in če je oboje lahko ustrezno v ustreznem kontekstu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Na zavoju znamke Bio natura, ki sem ga nedavno kupila, piše »Bio kvinoja«, medtem ko se v angleški verziji na istem zavoju pojavlja zapis »Quinoa«, v ruski in makedonski različici pa je v ime v cirilici pravilno fonetizirano kot »kinoa«. Zakaj se torej v slovenščini vsiljuje povsem napačna izgovorjava?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V zadnjem času opažam nedosledno pisanje matere Tereze/Terezije. Mater Terezijo pišejo na RTV SLO, Delu, Ognjišču, drugi mediji pa uporabljajo ime Tereza ali Terezijo (mešanje zapisov). Kaj je bolj ustrezno in zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali pišemo živilsko-predelovalna z vezajem ali brez? Verjetno enak zapis tudi za živilsko-prehranska?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako se imenujejo prebivalci Lihtenštajna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Spoštovani, nikjer ne najdem izjemno pomembne besede, ki definira prezir do prestiža. MI lahko pomagate? Ali lahko inštitut razvije besedno zvezo ali besedo, ki definira recimo slovensko tolmačenje besede preseravanje? Hvala.

Kakšna je razlika med etičen in etiški? V katerih primerih uporabljamo prvi in v katerih drugi izraz?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kdo drugi kot Dončič je spet dosegel koš. Po moje: Kdo drugi, če ne Dončič, je spet dosegel koš. Pač pa: Kdo drugi kot Dončič (pravilneje razen Dončiča) ne bi dosegel takega koša*.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kljub visokim letom gre še vedno rad na lov.Odbojko imamo radi in jo kljub visokim letom (56–77 let) še vedno skupaj igramo vsak teden.

Ali sta zgornja stavka v redu?

Ne želim izpostavljati visoke starosti, saj se ne počutimo stari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me knjižni izraz za ppt-predstavitev.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?

Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.

Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri lektoriranju sem že naletela na izraz lidar, včasih pisan z velikimi črkami, največkrat pa z malimi. Predlagam, da se pisanje poenoti. Beseda je prilagojena kratica iz angleških besed Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje (Wikipedija). Mislim, da je v strokovni javnosti beseda že zelo uveljavljena; predlagam, da se piše z malimi črkami kot desni neujemalni prilastek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.

Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:

str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia. str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov. str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš. str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe. str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi. str. 166: Ni moglo bit lahko. str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost. str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh. str. 170: Odveč je zapravljat čas. str. 171: Kaj hočeš povedat? str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem. str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.

Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik: str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.

In spet naprej po starem: str. 226: Ne morem več sedet pri mizi. str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo. str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat. str. 235: Jutri zjutraj moram oddat. str. 235: Nočem bit vsiljiv. str. 235: Tega si ne morem privoščit. str. 236: Samo kavo znam skuhat. str. 236: Tole znam skuhat. str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi? str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet. str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne. str. 237: Judje so morali zbežat. str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat. str. 243: Nehal bi plačevat najemnino. str. 243: Nočem te izkoriščat. str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila. str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga. str. 252: Nikoli me ni znal razumet. str. 252: Učiš me obešat perilo. str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat. str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.

Zanima me, katero ločilo uporabiti pri poimenovanju srečanja državnikov. V Delu sem zasledil zapis:

Vrh skupine G7 je bil uvod v naporno evropsko turnejo ameriškega predsednika Joeja Bidna. Prihodnji teden ga čakata še vrha EU-ZDA in Nato-ZDA ter srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Ali je ustrezen?

Razlaga v pravopisu je, da je Zagorje lastno ime, kar ne drži. Citiram hrvaški pravopis:

Bosanska Posavina riječ Posavina piše se velikim početnim slovom jer i samostalno označuje ime ravnice uz tok rijeke Save, za razliku od višerječnih imena područja Hrvatsko zagorje ili Gorski kotar u kojima se riječi zagorje i kotar ne pišu velikim početnim slovo jer samostalno nisu ime nego opća imenica.

Hrvaško zagorje bi se moralo pisati kot Bela krajina – zagorje z malo začetnico

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kaj bi bila ustrezna slovenska beseda za poimenovanje realnosti, ki se ne odvija na spletu; npr. ali je mogoče reči spletne kršitve avtorskih pravic – nespletne kršitve avtorskih pravic?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.

Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, če bi bilo mogoče besedo zakvaj dodati v slovar.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako knjižno zapisati: odpreti okno na oberliht (ventus, V).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako pravilno pisati oznako za starostno skupino starejših od 60 let? V društvu smo namreč ustanovili odsek, ki je namenjen predvsem starejšim in ga ponekod na kratko označujemo kot 60+. Ali je med številom in znakom »+« presledek ali ne?

Kako pišem tuj priimek: Castaneda ali Castañeda?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali obstaja razlika med diplomsko in magistrsko listino, torej ali prejme diplomsko listino tisti, ki je uspešno končal prvostopenjski študij, in magistrsko listino tisti, ki je končal drugostopenjski študij? Ali pa se za oboje enakovredno uporablja izraz diplomska listina? In katero listino podeli rektor tistemu, ki je končal doktorski študij?

Zanima me, ali naj ohranim poimenovanje izdelovalca glasbil ali naj zapišem, kot se mi zdi prav: žvrgolc – žvrgolec, drumlica – drumljica, fičefaj – fičafaj, čivink? Kako predlagate vi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.

Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo

Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:

Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.

Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …

Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.

Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali se lahko poligon uporablja v pomenu 'tekmovanje na pripravljeni progi z različnimi vajami na vmesnih postojankah'. Primer: V soboto je v Kranjski Gori potekala prva izvedba poligona "Kekec", v nedeljo pa se je dogodek zaključil s poligonom za najmlajše.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Po pohajkovanju v Franu sem zasledil, da je pod besedo pokriviteljski naveden le ta, ki se nanaša na pokrovitelja, torej zaščitniški oz. tak, ki gmotno podpira nekoga/nekaj - projekt. Pod kvalifikatorjem ekspresivno je prav tako navedena ta beseda le v primerih, ni pa razlozeno, kdaj se uporablja. Sprašujemo se torej, kaj na tem mestu pomeni, torej kot prislov in v ekspresivni rabi. Osebno se mi zdi, da to lahko povezujemo z neko mero arogance in občutka večvrednosti, ko nekako rahlo slabšalno obravnavamo drugega. Kakšno poljudno "definicijo" pa predlagate vi? Kako bi lahko to v slovarju popravili ne glede na to, da je že zakljucena izdaja? Bi lahko predlagal sopomenko patronističen. Ne, besede na Franu še ni, a kaj o tem menite vi? Ter nenazadnje, kako nastane geselski članek? O tem vem bore malo, le nekaj o leksikografih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

I am working on research on a lexical typology of words meaning 'thing / matter / affair'. I have some problems with the interpretation of Slovene material. So, my question is as follows: What is the difference between the words stvar and reč? SSKJ lists the same set of meanings for both lexemes. Neither dictionaries nor corpus data give a clear answer so far. Maybe one of them is more preferable in one of the meanings?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Se zahvaljujem za izčrpen odgovor, ki pa me popolnoma ne zadovolji. V italijanskem jeziku je v tem besedilu uporabljen prav izraz radikalnost (radicalità) in to v pozitivnem smislu polnosti, doslednosti. Vseeno hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me pravilna raba predloga 'do' v primeru časovnega obdobja dveh mesecev. Predlog 'do' ob sebi zahteva rodilnik. V Gigafidi pa sem zasledila različne primere. Gre za napake ali za posebne primere/dopustno rabo? Npr. (iz Gigafide): ... tisti, ki so s sončenjem vzdrževali barvo en do dva meseca na leto, verjetnost za razvoj NHL-ja tri... ...o prekrških zoper javni red in mir: Z zaporom do dveh mesecev se kaznuje za prekršek: kdor se klati... ..., da je denarna kazen za nepravočasno oddano napoved (do dveh mesecev od poteka roka za oddajo) ...Po nekaterih ocenah se preiskovalni postopek lahko zavleče do dva meseca... ...stalnih strank, ki so pripravljene na izdelek čakati tudi do dva meseca in zanj odšteti precej denarja... ...Za statistične namene in obveščanje so roki določeni in trajajo do dva meseca po zaključku poslovnega leta, odvisno od tega...

Konkretno pa me zanima stavek: Če v času jemanja zdravila in do 2 meseca po zaključku zdravljenja opazite neželeni učinek, obvestite svojega zdravnika. Osebno bi se mi zdelo bolj prav do dveh mesecev po zaključku.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

(Ne)dopustnost zgradbe »delati na projektu« ste že pojasnili v prispevku https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/747/ne-dopustnost-zgradbe-delati-na-projektu

Kakšna pa je ustrezna raba predloga, ko ne gre za zvezo »delati pri«, na primer v primerih:

v/pri/na tem projektu smo razvili ... v/pri/na projektu se ukvarjamo z ... v/pri/na projektu pridobljeni podatki so ... v/na projekt vključene ustanove soglašajo z ...

In še, kako je z ustreznostjo zveze »v okviru projekta«, na katero tudi pogosto naletimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V soglasju z izdajateljem prevajam pravila namizne igre Kellia. V napotkih za prevajanje so avtorji priporočili, da se grška beseda kellion (pl. kellia) ohranja tudi v prevodu.

Zastavilo se je vprašanje, ali naj kellion, pl. kellia, obravnavamo kot:

• samostalnik moškega spola (kellion, kelliona, pl. kellioni, kellionov...),
• samostalnik ženskega spola (kellion, kellione, kellioni, ..., pl. kellione, kellion,...),
• ali pa celo, da bi edninska oblika kellion, ki bi jo v ednini sklanjali po moški sklanjatvi (po zgledu stadion), v množinski obliki spremenila spol v ž.: kellia, kellij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali je naslednji prevod pravilen. V srbo-hrvaščini se naslov filma glasi: Tko pjeva zlo ne misli. Ali je slovenski prevod: Kdor poje, zlo ne misli, pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri pisanju diplomske naloge sem pri treh virih zasledila rabo izraza konopljen papir, kar se mi zdi čudno, saj sem navajena na izraz konopljin. Preverila sem še na Gigafidi, kjer je raba konopljin bolj pogosta. A vseeno nisem prepričana, katerega naj uporabljam.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V naslednjih primerih se pojavlja izraz začasen/začasni odklon in zanima me, ali mora biti pridevnik v nedoločni obliki, ali je ustrezna določna. Ali naj zvezo razumemo, kot da gre za odklon, ki je začasen (torej nedoločna oblika pridevnika), ali pa jo lahko razumemo, kot da gre za vrsto ukrepa, in je zato potrebna določna oblika (podobno kot pri zvezah začasni moratorij, pametni telefon ipd.)? Prosim za mnenje. Hvala vnaprej!

• Država je zaprosila za začasen/začasni odklon v višini 0,5 % BDP od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja zaradi izvajanja večjih strukturnih reform s pozitivnim učinkom na dolgoročno vzdržnost javnih financ.

• Svet je 13. julija 2018 državi priporočil, naj v letu 2019 doseže svoj srednjeročni proračunski cilj ob upoštevanju odstopanj, povezanih z izvajanjem strukturnih reform, za katere je odobren začasen/začasni odklon.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me nasprotje besede hujšanje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kakšna je protipomenka besede kasnejši ali poznejši, npr. v stavku "Izbral si bom kasnejši termin." Prejšnji se zdi pomensko neustrezno.

Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?

Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V Sloveniji imamo osnovnošolsko, srednješolsko, višješolsko in visokošolsko izobraževanje. Otroci se lahko izobražujejo tudi v glasbenih šolah. Na portalu Fran nismo zasledili besede glasbenošolski, so pa uveljavljene z glasbo povezane besede glasbenovzgojen, glasbenokritičen, glasbenopedagoški, glasbenoumetniški. S pridevnikom glasbenošolski (npr. glasbenošolsko izobraževanje) bi poenostavili poimenovanje v dokumentih, ki jih pripravljamo na ministrstvih in se tičejo izobraževanja v glasbenih šolah, če menite, da je izraz primeren.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali obstaja rodilnik množine samostalnika zlo, zla, s?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Določeni lektorji strogo popravljajo zveze vedno več in vedno manj v vse več in vse manj. Na korpusu Gigafida pa najdem ogromno zadetkov ene in druga variante. Bi se morali lektorji kljub temu zvezama vedno več in vedno manj izogibati? Prav tako sem na Gigafidi našla veliko primerov zvez stališče o nečem (npr. o pomembnih družbenih vprašanjih) in stališče do nečesa (npr. do pomembnih družbenih vprašanj). SP navaja zgolj stališče do, pa tudi nekateri lektorji strogo popravljajo v stališče do. Sta pravilni obe zvezi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Ikar. V Franu je navedeno, da se sklanja z j, torej Ikarja, Ikarju ipd. Učiteljica v 7. razredu osnovno šole, ki jo obiskuje sin, vztrajno popravlja v obliko Ikara, Ikaru ipd. in štejo prvotno navedeno obliki za zmotno. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ikar

Drugo vprašanje se nanaša na stopnjevanje pridevnika izkušen. Sin je v spisu napisal »dobro je poslušati bolj izkušene od sebe«, učiteljica pa je stopnjevanje štela za napačno in popravila v izkušnejše (in ne npr. izkušenejše) od sebe. https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000115.html

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako sklanjamo ime in priimek: Igor Samobor?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosim za sklanjatev osebnega imena Jedrt.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosim za sklanjatev osebnega imena Jedrt.

Zanima me, kako se pravilno sklanja lastno ime Joe Biden.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pozdravljeni,

zanima me pravilno sklanjanje imena Lilu (ž ali nevtralno).

Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosim za pojasnilo, kako se pravilno sklanja nemško mesto Springe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako sklanjamo ime Arne: Arne Arneja ali lahko tudi Arne Arneta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri pisanju diplomske naloge sem naletela na težavo, in sicer pri določanju vrste prevzete besede oz. pri samem (ne)sklanjanju besede "fandom" (iz ang.). Ustreznega prevoda nisem našla, saj (potencialne) slovenske besede ne zajamejo bistva oz. celote pojma, zato ostajam pri angleški verziji. Veliko primerov uporabe želene besede v slovenščini nisem zasledila, vendar večina ohranja originalni zapis (torej "fandom" in ne "fendom"), iz česar sem sklepala, da ne gre za sposojenko (v vseh primerih je samostalnik bil uporabljen v imenovalniku, tako da nisem mogla preveriti pregibanja). Zaenkrat sem jo v besedilo vpeljevala kot citatno besedo (sploh glede na to, da je tako redko prisotna), a bi se rada prepričala, kaj je pravilna odločitev, sploh pri pisanju zaključnega dela.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Spoštovani, prosim za pomoč pri sklanjanju moškega imena Nele. Hvala.

Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako sklanjamo samo ime dežele, ko imamo besedno zvezo Deželni zbor nemške zvezne dežele x? Občutek imam, da x ostane v imenovalniku, če uporabimo originalno, nemško ime dežele (npr. Brandenburg), če ime slovenimo (npr. Bavarska), pa mora biti rodilnik?

Primeri:

• Deželni zbor nemške zvezne dežele Brandenburg
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Bavarske
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Spodnje Saške
• Deželni zbor nemške zvezne dežele Baden-Württemberg

Hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kakšen je pravilen zapis:

• civilno krizno načrtovanje > civilnega kriznega načrtovanja
• civilnokrizno načrtovanje (civilna kriza)?

Po Gigafidi in Bos besedi se uporablja prvi zapis. Zakaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kljub vašim obširnim odgovorom o podobnih dilemah mi še vedno ni povsem jasno, ali gre pri makrodestinaciji za zloženko ali sestavljenko in ali naj jo pišem skupaj, narazen ali je prav oboje. Na enak problem naletim tudi pri mikrodestinaciji. Mi lahko pomagate, prosim?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako je zapis italijanskega Sanrema v slovenskem jeziku utemeljen s pisanjem narazen? Zagata namreč nastane, ko pišemo o Festivalu Sanremo, ki se dogaja v mestu – San Remo ...? Remo poleg tega ni ime za kakšnega svetnika, ampak pomeni veslo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako bi izraz blurple (blue purple) najustrezneje prenesli v slovenščino -- kot priredno zloženko (modro-vijoličasta), podredno zloženko (modrovijoličasta), priložnostno tvorjenko (npr. modrijoličasta) ali s kombiniranjem prvin vijola in modra?

Prosim, velja pravilo v odgovoru »Naglas moških imen 'Andrej', 'Jernej' in 'Matej'« za hrvaška, južnoslovanska, slovanska ali vsakršna imena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Učili smo se, da se imena vladarjev, papežev in svetnikov poslovenijo. Tako imamo Elizabeto II., Franca Jožefa I., Benedikta XVI., sv. Martina, sv. Jožefa itd. Do nedavnega pa smo imeli Juana Carlosa I. (ne pa Janeza Karla I.), ki ga je nasledil Filip VI. Tudi za odcepljeni otok se govori, da je tam prestolonaslednik Charles (in ne Karel). Zanima me, kakšno mnenje imate glede slovenjenja novorazglašenih svetnikov, ki imajo rahlo eksotična imena oziroma so bili znani s tujim imenom že pred beatifikacijo ali kanonizacijo, kot npr. sv. John Henry/Janez Henrik Newman, sv Juan Diego/Janez Didak Cuauhtlatoatzin, sv. Charbel/Šarbel Makhlouf in sv. Patrick/Patrik/Patricij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako bi pravilno prevedli ang. governorate v smislu arab. muhafaza, ki pomeni (večjo) upravno enoto (zlasti) v državah Bližnjega vzhoda oz. Severne Afrike (npr. v Egiput, Siriji, Libanonu)? Na spletu sem zasledila:

• guvernat (vsaj po korenu podobno besedi guverner, ki naj bi tako ozemlje upravljal); gl. https://www.rtvslo.si/svet/od-kod-se-je-vzela-islamska-drzava-na-sinaju-in-v-egiptu/378129
• guvernatura na: http://old.nuk.uni-lj.si/udcmrf2006/Skupina.aspx?skupina=dodaniSPV
• governorat na: http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/zaksem_201309_barbara_dermastija.pdf .

Pogosto se governorate v slovenščino prevaja kar kot provinca, pokrajina ali okrožje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako poimenovati v slovenščini nekoga, ki zlorablja druge. V angleščini uporabljajo izraz abuser, v hrvaščini zlostavljač, v slovenščini pa ga ne najdem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Iščem primerno in ustrezno slovensko besedo, ki bi nadomestila angleško različico "counterpart" v naslednjih primerih:

• Male and female are counterparts of love.
• A man can teach men many things, but when women, who are the counterparts of men, look at men, they can feel it strongly and clearly, so they can teach men well.
• Parents want their children to love them, honor them, serve them, care for them, become their counterpart of love as children, and listen to them well.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

To je beseda, ki jo dandanes poznamo skorajda vsi. Nisem pa še zasledil, kako se po slovensko reče temu izrazu. Ali se je ta beseda že dovolj poslovenila, da bi jo lahko poimenovali pirsing? Ali je tuja oblika ustreznejša? V SSKJ-ju ne zasledim ne enega ne drugega izraza, drugje v rabi pa obe varianti. Kaj vi pravite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V skrbi za lep slovenski jezik pri slovenskih jezikoslovcih pogrešamo večjo ažurnost pri iskanju in oblikovanju slovenskih ustreznic tujim izrazom.

Eden od teh je tudi izraz pumptrack – gre za vse bolj priljubljen kolesarski poligon, ki so ga v zadnjem obdobju že ali pa ga še bodo uredili v mnogih slovenskih krajih.

Kakšna je slovenska beseda, če sploh obstaja, za tak poligon? V medijih uporabljajo samo izraz pumptrack, sama slovenskega poimenovanja nisem našla.

Podobno je tudi z nekaterimi drugimi tujkami, ki jih, ker nimamo slovenskih besed zanje ali pa le-te uvedejo prepozno, ko se raba tujke že udomači, zadnja leta uporabljamo v slovenskem jeziku. Primer: glamping.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Pri pisanju sem se srečala z besedami multitasker (oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati), breaking news, newsroom in viralni video. Na spletu in na vaših straneh nisem našla odgovora, zato vas prosim za pomoč – ustreznejši oziroma slovenski izraz. Ali pa se lahko uporablja omenjene tuje besede, npr.:

• Sem multitasker, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Sem, oseba, ki zlahka opravlja več opravil hkrati, delam dobro pod pritiskom in verjetno prav zato tudi tako zelo uživam v mojem delu.

• Ampak, ko neko zgodbo pokriješ kakovostno, ko izdelaš video in prenos v živo za breaking news v dobesedno nekaj minutah, ko vidiš koliko ljudi spremlja tvoje delo, takrat je občutek neprecenljiv.

• Sama bi, če bi lahko izbirala, tudi po zdravstveni krizi delala od doma z možnostjo, da lahko grem vsaj dva- do trikrat na teden v newsroom.

Prosim vas tudi za usmeritev – link, kje lahko v prihodnje preverjam pravilnost besed, izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za plakate citylight. Že vnaprej hvala za odgovor!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosim, če bi mi lahko svetovali ali skušali razjasniti naslednjo dilemo:

Kemik s priimkom Zeise je v 19. stoletju pripravil kemijsko spojino, poimenovano z njegovim imenom. Na spletu naletimo na dvojico zadetkov: Zeisova sol oz. Zeisejeva sol. Toda v nemško govorečem prostoru in tudi drugje sta v rabi dva priimka: (1) Zeis; v tem primeru bi se zdel zapis Zeisova sol nedvoumen ali morda ne (podobno kot naš Zois/ova)! in (2) Zeise; sklepal bi, da tu Zeisova sol odpade (protislovje glede na zgoraj). Kaj nam preostane: Zeiseva ali Zeisejeva sol?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kaj je pravilno, ko govorimo o odmerkih zdravil: večji in manjši ali višji in nižji? In še posledica: ali so po odmerku koncentracije višje in nižje ali večje in manjše?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kakšno se vam zdi razmerje med sedanjost in zdajšnjost in pa sedanji proti zdajšnji? Kaj od navedenega se vam zdi bolj pravilno?

Ker se sam bolj nagibam k uporabi besede zdaj namesto sedaj, se zdi tudi smiselno, da se začnem nagibati k uporabi besed zdajšnjost in pa zdajšnji.

Kakšno je vaše mnenje glede tega? Ali je beseda zdajšnjost manj živa v primerjavi z sedanjost?

Kako se piše beseda: Power Point?

Za besedo tapas navajate opis prigrizek ... V ednini torej. Ker mi je zadeva »sumljiva«, sem na Googlu malce preverjal – v angleščini, iskalni niz tapa tapas plural. Menim, da je pravilno tapa, tapas pa je množina. Tudi v Španiji sem pred leti povprašal. Sem namreč »hud jezikovni firec« kamorkoli pridem.

Povezavi:

• What Are Tapas in Spanish Cuisine? – TripSavvywww.tripsavvy.com › http://tripsavvywww.tripsavvy.com/

• 17.dec. 2018 - Tapas: Plural or Singular'? In Spanish, you can have one 'tapa' and two or more 'tapas.' The word is undoubtedly plural. In English ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako to, da besede lulika ni v SSKJ, medtem ko besede lulček, veselička, pizda, pička, mala, sram ... so?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me kako in če sploh prevajamo/slovenimo angleški termin Georgian architecture? Georgijanska arhitektura ali pač jurijanska arhitektura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, ali ima glagol imeti svoj trpnik. Prav tako me zanima, katere pogosteje uporabljene slovenske besede nimajo svojega trpnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zakaj ime kralja Juana Carlosa ni podomačeno?

Kateri zapis je pravilen? Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji si števili. ALI Števili, ki imata natanko en skupni delitelj (število 1), imenujemo tuji števili.

Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?

SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:

• Tahiti, rod. ed. Tahitija – tahitijski

Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kako je prav: Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, kakšna je pravilna/ustrezna raba besede erudit. V slovarju je erudit opredeljen kot nekdo, ki ima obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja.

Torej, zanima me, ali je stavek Robert Golob je erudit na energetskem področju jezikovno primeren?

Bi bil stavek Robert Golob je erudit ustreznejši ,in bi se v tem primeru domnevalo, da ima obsežno in poglobljeno znanje z energetskega področja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali smem – če se mi zdi neka beseda primernejša in je hkrati tudi razumljiva – uporabiti le-to, namesto one, ki je ustaljena?

Vzemimo za primer besedo motór. Izmislil sem si besedo, ki se mi zdi bolj sorodna slovenskemu jeziku, to pa je (novo)beseda poganjálo. Sem privrženec rabi lep(š)ih slovenskih besed in prosim za vaše dovoljenje za uporabo te besede v javnem izražanju. Poleg besede motór, pa to isto besedo, tokrat v pomenu motórno koló, želim nadgraditi v (novo)besedo poganjálnik.

Ali mi je ta svoboda dopuščena?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V Razvedrilnem programu TV Slovenija sredi septembra začnemo s projektom EMA FREŠ, ki je sestavni del razpisa, oziroma projekta Slovenski izbor za pesem Evrovizije 2020.

Akcija EMA FREŠ je namenjena mladim neuveljavljenim glasbenikom, starim od 16 do 26 let, ki še niso izdali vsaj treh javnih skladb, zanjo pa smo se odločili po velikem uspehu, ki ga je imela med mladimi letošnja zmagovalna skladba EME, Sebi, Zale in Gašperja. Akcija Ema Freš bo potekala zgolj na spletu.

Pri poimenovanju tega dela projekta EMA 2020 smo med mladimi iskali ustrezen izraz, ki v njihovem slengu najbolj natančno, a dovolj široko opisuje svež glasbeni pristop, novost, inovativnost in obenem pojasnjuje tudi kakšne nastopajoče si želimo, mlade, sveže, neuveljavljene. V manjši fokus skupini tako imenovanih vplivnežev, oziroma influenserjev, ki bodo v spletnih oddajah vodili ta del izbora, se je enotno pojavilo ime freš, med mladimi razširjena pisna oblika angleške besede fresh, kot najprimernejši skupni opis zgoraj navedenih zahtev. Še posebej so poudarili, da mora biti beseda zapisana s š na koncu in ne v angleški obliki.

Njihov predlog smo v Razvedrilnem programu TV Slovenija sprejeli, saj ta projekt naslavlja zgolj mlade na spletu, opis freš pa najbolje med mladimi ponazarja, kakšno glasbo in nastopajoče želimo dobiti.

V tem sicer malce zapoznelem dopisu vas prosimo za mnenje o jezikovni ustreznosti besede, freš, v jezikovnem kontekstu naslavljanja mladih v okviru tega projekta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali se piše metil oranž ali metiloranž? Metil je prvi del podrednih zloženk, torej bi moralo biti pisano skupaj. Kaj pa pravi raba?

pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?

Primeri:

• Na zabavi smo imeli veliko izbiro pijače in jedače. Ni(,) da ni.
• Mama, v tej trgovini dobiš vse. Od tekstila in pohištva do zemlje in vrtnin. Ni(,) da ni.
• Letos je pa bilo ogromno pajkov, muh, komarjev in ostalega mrčesa. Skratka, ni(,) da ni!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, če ima glagol popestriti svoj vidski par.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

»Sledi spust in prečenje reke ...« Glagolu sledi v povedi je potrebno določiti njegov vidski par.

Pred kratkim me je kolega novinar opozoril na novo geslo v omrežni različici Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ga v moji tiskani izdaji še ni najti. Gre za izraz janšízem.

Ker gre očitno za politično občutljivo besedo, ki je bila v SSKJ vnesena v politično občutljivem času, me zanima sledeče:

• Kako se avtorji SSKJ odločijo, kdaj je neka nova beseda zrela za vnos v slovar? Obstajajo za to kakšni objektivni, merljivi kriteriji ali je to prepuščeno občutku in angažmaju posameznega avtorja?

• Zakaj beseda v SSKJ ni označena kot ekspresivna? Glede na to, da se beseda pojavlja izključno v kontekstu kritike ter zaničevanja neke politične usmeritve, glede na to, da pripadniki te politične usmeritve izraz zavračajo in ga smatrajo za zaničljivega, ter ker se izraz uporablja izključno v krogih, ki "janšizmu" niso naklonjeni ter ga zaničujejo, bi znalo pri izrazu iti za čustveno obarvano, ekspresivno besedo. Lahko na kratko argumentirate, zakaj se avtor ni odločil, da besedo v SSKJ označi kot ekspresivno?

• Ali obstaja še kakšna druga beseda v SSKJ, ki neko sodobno slovensko politično usmeritev poimenuje po aktivnem slovenskem politiku?

Prepričan sem, vključitev besede v SSKJ temelji na strokovnih argumentih. Z veseljem se bom s temi argumenti tudi seznanil, zato se veselim vašega kratkega pojasnila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Opažam, da v slovarju slovenskega knjižnega jezika še ni besede – stvarstven.

Argumenti, da je nujno uvrstiti besedo stvarstven v slovar, so naslednji:

• Besedi narava in stvarstvo sta v bistvu sinonima, vendar je v slovarju beseda naraven, ni pa še besede stvarstven.
• Beseda stvarstvo se uporablja tudi za opredelitev celotnega vesolja, vključno z zemljo in živimi bitji in rastlinami na zemlji.
• Beseda naraven pomeni, da to in to zadeva naravo. Beseda stvarstven pa pomeni, da to in to zadeva stvarstvo.

Izpeljanke iz besede stvarstven, ki so tudi uporabljajo:

• stvarstvena zakonitost in vrednota
• stvarstven pojav
• stvarstveno dogajanje
• stvarstven razvoj. Znanstveniki uporabljajo naravne - stvarstvene zakonitosti, sicer ne bi mogli izumiti ničesar.

• Poleg tega opažam, da pri besedi stvarstvo manjka opredelitev, da pomeni oziroma predstavlja celotno vesolje, vključno z zemljo in živimi bitji in rastjem na zemlji. Ne nazadnje to potrjuje tudi Papeževa enciklika o stvarstvu, ki je objavljena na spletu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Zanima me, zakaj so v prvi različici SP prebivalci Severne Koreje -- Severnokorejci, v naslednji (vsaj v elektronski obliki) pa Severni Korejci oz. zakaj na primer nista možni obe obliki.

Zanima me, kateri sklon je ustrezen v teh dveh primerih: Organ ni več pristojen zagotoviti nadzor/nadzora.Organ ni zavezan družbi sporočiti podatke/podatkov.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.

Ali je zapis čustvenovedenjske težave pravilen? Kaj pa čustveno vedenjske težave in čustveno-vedenjske težave?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Velikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z. Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Prosim za pomoč pri izbiri izraza za žensko nosilko generalske funkcije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Nekoliko popravljam in dopolnjujem vprašanje, ki sem ga zastavil včeraj. Sem še malo brskal po virih, pa se mi kar odpirajo vprašanja. Gledal sem v Pravopis, pravila 994 in 1001–1005, pa si nisem ravno najbolj na jasnem.

V otroški pesmi Danila Gorinška Okrog sveta (revija Galeb, leto IV, št. 4, Trst 1959/60; https://galeb.it/public/uploads/2018/01/Galeb-6-4-red.pdf) sta uporabljeni besedi za dečka, ki odpotuje, golorokec in bosopetec. Golorokca ni mogoče najti v kakšnem slovarju, bosopetca pa je.

Za bosopetca je kot žensko obliko mogoče najti bosopetko (Pravopis, tudi SSKJ). Bi bilo za žensko obliko mogoče tudi uporabiti bosopetico? Ali pa je oblika na *petka edina sprejemljiva (prim. tudi dolgopetka; Pravopis in SSKJ)?

Kako pa bi lahko opisali deklico golih rok? Bi to lahko bila tudi golorokica [po analogiji s primeroma z interneta, kjer sem našel zadetka za enorokico (v enem forumu; https://www.alter.si/tema/v-upanju-na-bogato-odskodnino-si-je-namerno-odrezala-roko.2669188/page-3) in trdorokico (v eni kolumni; https://odkrito.svet24.si/clanek/kolumna/cao-bionda-620248)] oziroma goloročica ali pa bi lahko bila le goloročka (slednja po analogiji z enoročko; Pravopis)? Primerov, ki se nanašajo na druge samostalnike moškega spola, ki vključujejo roke (brezrokec, četverorokec, črnorokec, dolgorokec, hitrorokec, kosmatorokec, samorokec in težkorokec), nisem ne v slovarjih ne na internetu našel za žensko obliko. Sem pa našel primer dvoročke v Pleteršnikovem slovarju, vendar se ta nanaša na vrč. V Pleteršnikovem slovarju je navedena tudi beloročka, vendar brez opisa. Iz nemškega pojma "die Weißhändige" pri iskanju po internetu najdem Izoldo in domnevam, da opisuje beloroko žensko.

In podobno v primeru opisovanja deklice glede na druge dele telesa, npr. zlati lasje – zlatolaska (Pravopis in SSKJ) ali lahko tudi zlatolasica, rdeča lica – rdečelička (Besedišče) ali lahko tudi rdečeličica, bose noge – bosonožka (Pravopis) ali lahko tudi bosonogica (po analogiji z dolgonogica iz Nove besede)/bosonožica, modre oči – modroočka (po analogiji z enoočka; Pravopis) ali lahko tudi modrookica/modroočica (po analogiji z zlatoočica; Besedišče)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.