klubáštvo -a s (ȃ) žarg. (navdušena) pripadnost klubu, zlasti športnemu: očitajo jim klubaštvo / klubaštvo v športnih organizacijah sebično, ozko pojmovanje ali ravnanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sámozadôsten -tna -o prid. (ȃ-ó) knjiž. ki zadostuje, je zadosten samemu sebi: to je samozadosten človek / njegovo samozadostno, sebično življenje / samozadostna družba / težnje po samozadostnem gospodarjenju gospodarjenju, ki zadovoljuje svoje potrebe sámo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sámozadovóljen -jna -o prid. (ȃ-ọ́ ȃ-ọ̄) zadovoljen sam s seboj: samozadovoljen človek; postali so preveč samozadovoljni / samozadovoljen smehljaj; njegovo sebično, samozadovoljno življenje / obšlo jo je samozadovoljno čustvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

sebíčen -čna -o prid., sebíčnejši (ī) ki upošteva samo svoje koristi: sebičen človek; bila je sebična in razvajena / njegovi nameni so sebični; sebične misli; sebično ravnanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zverína -e ž (í) 
  1. 1. velika, navadno nevarna štirinožna divja žival: zverine v zverinjaku so rjovele; kriči kot zverina; bil je hud kot zverina / ekspr.: kakšno lepo zverino je ustrelil; pasja zverina je grozeče renčala pes; pren., ekspr. v njem se je skrivala zverina
    // ed., star. zverjad: ponoči sta se bala strahov in zverine; medvedi in druga zverina / zverina se skriva v gošči divje živali, divjad
  2. 2. slabš. surov, okruten človek: bali so se, da bi dobili za poveljnika kako zverino; ni dobro imeti opravka s tako sebično zverino / kot psovka zverina, nimaš nič srca
  3. 3. pog., navadno s prilastkom zelo pomembna, ugledna oseba: bil je velika zverina; pri njih so se zbirali advokati, politiki in druge visoke zverine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 5