segréti -grêjem [səgreti in segreti] dov. (ẹ́ ȇ) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak;
segreti hrano, vodo;
segreti do vrelišča, na sto stopinj;
segreti na štedilniku, v peči / segreti motor
● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časasegréti se
1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel
2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo
segrét -a -o:
segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
varjênje2 -a s (é) glagolnik od variti, spajati: poškodovati si oči pri varjenju;
varjenje konstrukcije;
naprave, oprema za varjenje / hladno varjenje brez prejšnjega segrevanja; plamensko varjenje s plamenom, ki nastaja pri zgorevanju plina v kisiku; talilno varjenje pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev; točkovno varjenje pri katerem se spajajo deli na posameznih točkah stika; varjenje s pritiskom pri katerem se do zmehčanja ali rahlega taljenja segreti deli spajajo s pritiskom, z udarci; gorilnik, pištola za varjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žár -a in -ú m (ȃ) 1. močna, zlasti rdečkasta svetloba: žar na zahodu ugaša;
jutranji, večerni žar / knjiž. žar novega dne zarja, zora / lunin žar; žar bliska, požara je razsvetlil okolico; žar sonca, zvezd / knjiž. žar draguljev sijaj, lesk// knjiž. velika pripeka, vročina: umakniti se z opoldanskega žara v senco; poletni žar 2. goreča, tleča snov: pogasiti, razpihati žar;
razgorevanje žara // svetloba, ki jo daje taka snov: žar dogorevajoče sveče je medlo osvetljeval prostor // toplota, ki jo daje taka snov, zlasti žerjavica: greti se ob žaru ognja; zažgati meso na premočnem žaru / peči jedi na žaru, nad žarom 3. priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: prenesti, prestaviti žar;
peči, popeči, speči na žaru;
stresti oglje na žar / na žaru pečene ribe; dobrote, jedi, specialitete z žara / električni, plinski žar / segreti žar v pečici 4. visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: pesnika navdaja nenavaden žar;
biti poln notranjega žara / imeti veliko žara za skupno stvar biti zelo zavzet zanjo / govoriti, peti z žarom; lotiti se dela z mladostnim žarom in navdušenjem // z oslabljenim pomenom izraža pomen samostalnika, na katerega se veže: žar ljubezni ugaša; žar upanja še tli v njem 5. glagolnik od žareti: žar segrete kovinske palice, žice / opazovati žar sonca / žar večernega neba / segreti do žara
● knjiž. tvoj pogled je v mojem srcu zanetil žar vzbudil močno ljubezensko čustvo; knjiž. žar njegove osebnosti je začel ugašati privlačnost, priljubljenost; knjiž. slepi ga žar svetlobe močna, slepeča svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pregréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ) segreti skozi površino, v celoti: snov je treba pred obdelavo pregreti;
zemlja se mora pred setvijo pregreti / sonce je pregrelo blazine; ekspr. na vroči skali sem se čisto pregrel // nav. ekspr. preveč segreti: pregreti mleko; kosilo sem si pregrel pregréti se nav. ekspr.
postati zelo vroč, znojen: pregrel se je in prehladil; če boš tako delal, se boš pregrel
pregrét -a -o:
pregret zrak
♦ avt. pregret motor trajno poškodovan motor zaradi prevelikega segretja motornih delov; fiz. pregreta para para, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča; pregreta tekočina tekočina, segreta na temperaturo, višjo od vrelišča, ne da bi izparela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lônec -nca m (ó) 1. posoda valjaste oblike za kuhanje: lonec drži dva litra;
ta lonec pušča;
ciniti, vezati lonce;
postavi lonec na štedilnik;
vse je pojedel in še lonec postrgal;
pristaviti lonec krompirja;
preluknjan, ubit lonec;
trilitrski lonec;
lonec z vodo / ekonom lonec ali lonec na (zvišani) pritisk v katerem se pod zvišanim pritiskom živilo hitro skuha; emajlirani, glinasti, lončeni lonci / lonec mleka // pog. vsebina lonca: lonec kipi; sam je pojedel ves lonec 2. posoda za okrasne rastline, navadno glinasta: presaditi rastlino v večji lonec;
lonci s cvetočimi pelargonijami / cvetlični lonec
● ekspr. ni imela kaj dati v lonec ni imela živeža ne denarja za hrano; ekspr. gledati sosedom v lonec radovedno, vsiljivo zanimati se za njihovo zasebno življenje; ekspr. živeti ob, pri polnih loncih v izobilju; ekspr. moški s črnim loncem na glavi z visokim trdim klobukom
♦ etn. lonec zbijati otroška igra, pri kateri eden od udeležencev z zavezanimi očmi skuša s palico razbiti lonec; fiz. Papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C; geogr. erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; metal. livarski lonec manjša posoda za prenašanje tekoče kovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vnéti vnámem dov., vnêmi vnemíte; vnél; nam. vnét in vnèt (ẹ́ á) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: vneti stenj pri petrolejki / z lečo zbrani sončni žarki vnamejo papir 2. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vneti prepir, upor / vneti ljubezen / vneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: vnela ga je njena lepota;
predstava je gledalce vnela / novica jim je vnela kri jih je razburila; vneti komu srce vzbuditi ljubezen, naklonjenost koga4. ekspr., v zvezi z za povzročiti pri kom veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: vneti otroke za risanje, šport vnéti se
1. začeti goreti: bencinski hlapi se radi vnamejo / vnel se je požar
// zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: seno v kupu se je vnelo; vlažno žaganje se rado vname
2. nav. 3. os. zaradi bolezenskih sprememb postati vroč, rdeč, otekel: oči, pljuča se vnamejo; sluznica se pogosto vname
3. ekspr. začeti se z veliko silo, intenzivnostjo: kmalu se je vnel živahen pogovor; vnela se je vojna / med njima se je vnelo veliko sovraštvo
4. ekspr., v zvezi z za začutiti močen, navadno pozitiven odnos do česa: takoj se je vnel za predlog / vneti se za dekle
● star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; iron. če se star panj vname, dolgo gori če se zaljubi človek v zrelih letih, je to čustvo močno in dolgotrajno
vnét -a -o
1. deležnik od vneti: vneta sluznica; vnete oči
2. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: vnet plesalec, športnik; vneti pristaši novega gibanja; vnet za lov
// ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: vneto razlaganje jih je prevzelo / vnet pogovor; začela se je vneta razprava; prisl.: vneto delati, pomagati; vneto se zavzemati za kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vžgáti1 vžgèm dov., vžgál (á ȅ) 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: strela, visoka temperatura vžge snov;
vžgati z vžigalicami / vžgati ogenj; pren. strast mu vžge plamen v očeh 2. star. prižgati: vžgati petrolejko, svetilko;
luč se vžge in spet ugasne / na nebu so se vžgale zvezde 3. s povzročitvijo zgorevanja goriva spraviti v delovanje: vžgati motor / vžgati avtomobil // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začeti delovati: motor vžge / avtomobil noče vžgati 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžgati v kom jezo, ljubezen;
te besede so vžgale v njem strast 5. nepreh., ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: knjiga, akrobatska točka je vžgala;
kot govornik zna vžgati
● ekspr. muzikanti spet vžgejo ognjevito, glasno zaigrajo; ekspr. take zvijače pri meni ne vžgejo ne dosežejo zaželenega učinkavžgáti se
1. začeti goreti: vžgala se je še sosedova hiša; suha slama se hitro vžge
// zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: na kup zmetano napol suho seno se lahko vžge
2. ekspr. pojaviti se z intenzivno svetlobo: na vzhodu se vžge zarja / blisk se spet vžge / v očeh se vžge iskra
// postati zelo svetel, žareč: obzorje se vžge v rdeči svetlobi / oči se vžgejo v strasti
3. ekspr. pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžge hrepenenje, ljubezen; v srcu se vžge sovraštvo
● ekspr. vžgati se za koga, kaj zelo se navdušiti
vžgán -a -o:
vžgan motor; biti vžgan za koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žarênje -a s (é) glagolnik od žareti: žarenje je postalo izrazitejše;
močno žarenje žerjavice / segreti kovino do žarenja / žarenje sonca, zvezd / žarenje večernega neba / žarenje jesenskega gozda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kodrálo -a s (á) klešče (za kodranje): segreti kodralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kotlìč -íča m (ȉ í) 1. manjšalnica od kotel; kotliček: segreti vodo v kotliču / kotlič za sneg 2. knjiž. kotlu podobna vdolbina v rečni strugi: tam so bili slapovi, tolmuni in kotliči, v katerih je vrela ledena voda
♦ geogr. kotlič vrtača s strmimi pobočji v visokogorskem svetu; navt. kompasni kotlič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stoplíti se -ím se dov., stóplil se (ī í) postati topel: hrbet se mu je na soncu stoplil;
brezoseb. počakali so, da se je zunaj stoplilo stoplíti knjiž.
segreti: zakurila je in stoplila mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
talílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na taljenje: talilni postopek / talilna peč
● publ. Amerika je talilni lonec jezikov in narodov dežela, v kateri se prebivalci jezikovno in narodnostno stapljajo
♦ alp. talilne ponvice ponvaste vdolbine na snežni odeji, nastale zaradi neenakomernega tajanja snega; fiz. talilna toplota toplota, ki je potrebna, da se 1 kg do tališča segrete trdne snovi spremeni v tekočino; metal. talilni lonec posoda za taljenje kovin; talilnik; teh. talilno lepilo lepilo, ki lepi staljeno; talilno varjenje varjenje, pri katerem se do tališča segreti deli spajajo brez pritiska, udarcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
temperatúra -e ž (ȗ) stopnja toplote: temperatura niha, raste;
meriti temperaturo;
segreti na primerno temperaturo;
nizka, stalna temperatura;
temperatura minus štiri stopinje Celzija;
temperatura telesa, vode, zraka // stopnja toplote zraka, merjena navadno dva metra nad površjem: dnevna, nočna temperatura; januarske temperature; povprečna letna temperatura // stopnja toplote (živega) telesa: izmeriti bolniku temperaturo / bolnik ima temperaturo vročino
● publ. temperatura med ljudmi vznemirljivo narašča čustvena, duševna razvnetost
♦ fiz. temperatura količina, s katero je pri konstantnem tlaku prostornina razredčenega plina sorazmerna; absolutna temperatura merjena od absolutne ničle; kritična temperatura pri kateri se začne plin utekočinjati; glasb. temperatura uglasitev, pri kateri obsega oktava dvanajst enakih poltonov; temperirana uglasitev; strojn. delovna temperatura temperatura naprave, stroja pri normalnem delovanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vnetíšče -a s (í) 1. kem. temperatura, pri kateri se določena snov vname: segreti do vnetišča;
vnetišče lesa;
vnetišče in vrelišče 2. med. mesto vnetja: prvotno vnetišče je bilo v pljučih / tuberkulozno vnetišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vók -a m (ọ̑) visoka, na dnu navadno zaobljena ponev zlasti za pripravo kitajskih jedi: stresti zelenjavo v vok;
kuhati, pražiti zelenjavo v voku;
v voku segreti olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vrelíšče -a s (í) fiz. temperatura, pri kateri ob navadnem tlaku tekočina vre ali se para utekočinja: segreti vodo do vrelišča;
vrelišče [100 °C] in ledišče
● publ. položaj v deželi se je zaostril do vrelišča do stopnje, ko se začenjajo nemiri, spopadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zmehčíšče -a s (í) teh. temperatura, pri kateri se trdna snov začne mehčati: segreti steklo do zmehčišča;
zmehčišče plastične mase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dogréti -êjem dov. (ẹ́ ȇ) dodatno segreti: zrak je treba filtrirati in dogreti na želeno temperaturo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izžaríti -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn (ī í) 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo 2. razžariti: izžariti iglo nad plamenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
likálnik -a m (ȃ) priprava, sestavljena iz kovinskega dela z gladko ploščo, ki se da segreti, in ročaja: priklopiti likalnik;
vroč likalnik / električni likalnik; krojaški, potovalni likalnik; vlažilni (električni) likalnik; likalnik na oglje; podstavek za likalnik
♦ teh. likalnik z regulatorjem ali avtomatski likalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Papínov in Pápinov -a -o prid. (ȋ; ȃ) fiz., v zvezi Papinov lonec in papinov lonec posoda, v kateri je zaradi zvišanega tlaka mogoče segreti vodo nad 100 °C: odpiranje Papinovega lonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prekuríti in prekúriti -im dov. (ī ú) pog. popolnoma ogreti, segreti: to stanovanje se ne da prekuriti / največkrat prekuri sobo jo preveč ogreje, segrejeprekúrjen -a -o:
zaprta in dobro prekurjena dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
preugréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ) knjiž. preveč segreti: preugreti sobo;
preugreti vodo preugréti se
pregreti se: preugrel se je in prehladil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prežaríti -ím tudi prežáriti -im dov., prežáril (ī í; ā ȃ) 1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi: sonce je prežarilo meglo;
pren., knjiž. ljubezen jo je vso prežarila
● knjiž., ekspr. pisatelj je delo prežaril z osebnim ognjem v delu je velika stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti; knjiž. njene besede so ga prežarile s sovraštvom navdale2. teh. segreti do tako visoke temperature, da žari: prežariti jeklo;
ta kovina se hitro prežari prežárjen -a -o in prežarjèn -êna -o:
od sonca prežarjen zrak; megla, prežarjena s soncem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razbelíti in razbéliti -im dov. (ī ẹ́) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo;
razbeliti peč za peko;
razbeliti v ognju;
s kurjenjem razbeliti;
pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo razbéljen -a -o:
hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
segrétje -a [səgretje in segretje] s (ẹ̑) glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skuríti in skúriti -im dov. (ī ú) 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje;
če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
utoplíti -ím dov., utóplil (ī í) knjiž. ogreti, segreti: sonce je utoplilo vodo utoplíti se
postati toplejši: soba se je utoplila; brezoseb. proti koncu tedna se je utoplilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zagréti -grêjem dov. (ẹ́ ȇ) 1. knjiž. segreti: zagreti vodo / zagreti prostor ogreti / pijača te bo zagrela; zagreti se s hojo 2. ekspr. navdušiti: zagreti koga za umetnost;
zagreti se za delo, študij / film ga ni zagrel // razvneti: govornik je zagrel poslušalce; ob teh spominih se je zagrel / očitek ga je zagrel vznemiril, razburilzagrét -a -o:
zagret rodoljub; zagreta soba; prisl.: zagreto razpravljati o čem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zakúhati -am dov. (ú ȗ) 1. dati kako živilo v vrelo tekočino, da se v njej skuha in nastane jed: zakuhati rezance, zdrob;
zakuhati v juho, krop, mleko / zakuhati na juho, mleko / zakuhati juho z rezanci 2. pog. zaradi nepravilnega delovanja, okvare segreti se do vrenja: voda v hladilniku je zakuhala / avtomobil, hladilnik pri hudem vzponu lahko zakuha 3. ekspr. postati razgret, rdeč zaradia) napora, popitega alkohola: od hoje, vina je zakuhal b) vznemirjenja, razburjenja: ob teh očitkih zakuha, da ne more prikriti rdečice 4. ekspr. zelo se vznemiriti, se razburiti: zbil mu je klobuk z glave, pa ni zakuhal // zaradi vznemirjenja, razburjenja pojaviti se v visoki stopnji: v srcu zakuha jeza / brezoseb. v njem je zakuhalo 5. ekspr. povzročiti komu kaj neprijetnega, nezaželenega: pazi, da nam kaj ne zakuhaš / zakuhati komu neprijetnosti, sramoto, težave / pog. zakuhati jo komu // povzročiti kaj neprijetnega, nezaželenega: zakuhati pretep, zaroto zakúhati se ekspr.
nastati, razviti se: utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve / kadar se zberejo črni oblaki okrog te gore, se rado kaj zakuha / v državi, vojski se bo kaj zakuhalo
zakúhan -a -o:
zakuhani rezanci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zgréti zgrêjem dov., zgrét (ẹ́ ȇ) knjiž. segreti: sonce je zgrelo zrak;
zgreti vodo / hitra hoja jih je zgrela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.