neštétost -i ž (ẹ̑)
ekspr. lastnost, značilnost neštetega: zaradi neštetosti sej je bil neprestano zdoma
sejáti1 sêjem nedov., sêj in sèj; sejál (á ȇ) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo;
sejati s strojem;
sejati v vrste;
sejati in saditi;
plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko;
pesek so dvakrat sejali
● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o:
gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
sejáti2 sêjem nedov., sejàj sejájte in sêj in sèj sêjte; sejál (á ȇ)
ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne; kar naprej sejejo
posêje -sêj ž mn. (ȇ) nar. otrobi: hrano za prašiče je potresla s posejami