obá tudi òbadva obéj obéj količ. zaim. oba: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; da ſze na nebéſzaj Vidiva pá obá zgoraj BKM 1789, 429; i privolila ſzta obá k-tomi KM 1790, 52; Gda ſzta oba-dvá veksiva zraſzla KM 1790, 36; Obá-dvá hi'snika pa ſzta du'sna SIZ 1807, 10; da szta obadva pod oblászt vr'zeniva AI 1875, kaz. br. 3; ino obej v-'selezno skrinyo polósene KOJ 1848, 6; Obedvê hi'zi szta nazavüpsztvo zébrale AIP 1876, br. 2, 1; Sz. Düjh pa od oböj dvöj ſzhája KŠ 1754, 92; nego csi zoböj voule do csaſza KŠ 1771, 501; od vſzákoga zobej ſztráni oſztrcz majoucsega KŠ 1771, 677; i Boug z-oböj ſzhájajoucsi KM 1783, 10; oböma je tá darüvao KŠ 1771, 190; Obadvömam haszek vzememo KOJ 1833, 99; i zvüſzt nyegovi je mecs na obá kraja oſztri zhájao KŠ 1771, 768; pri obá ségajo roké AI 1878, 7; péra so pri obáj lepa bela AI 1878, 7; péra so pri obáj lepa bela AI 1878, 22; z-oböma nogama na sztolnico neszkocsi AIP 1876, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pričèliti se -im se dov. vtihotapiti se: sze je lutheránsztvo i vu 'selezno Supanijo pricselilo KOJ 1914, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škrìnja -e ž 1. skrinja: Nájpotrebnejše zklôžje so postela, škrinja, stol BJ 1886, 7; ali na ſzpodobo skrinye veliko ládjo napravo KM 1796, 11 2. krsta: Koporsó; skrinya mrtvecska KOJ 1833, 163; dotekno ſze je skrinye KŠ 1771, 188; Tak polo'zen vu skrinyo BKM 1789, 71; ino obej v-'selezno skrinyo polóseno KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
želèzen -zna -o prid. 1. železen: vzemite gori zvelicsánſztva Siſsak (ſelezni klobüg) SM 1747, 27; ino obej v-'selezno skrinyo poloseno KOJ 1848, 6; vkakſté pehári 'zeleznom KŠ 1754, 203; I páſzao bode z'zeleznov sibov KŠ 1771, 771; je vnogo tam bilou, 'Zelezni klepácsov nikeliko ſztou BKM 1789, 325; prisla ſzta ktim 'zeleznim vrátam KŠ 1771, 379 2. v zvezi železna cesta železnica: na železnoj cesti AI 1878, 55 3. železnožupanijski: od nassega 'seleznoga Vármegyéva je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga jezika KOJ 1833, III; znaſimi Vogrſzkimi vu 'Zeleznoj, Szala i Somoczkoj ſztoliczi bodoucſimi ſzloveni vrét KŠ 1771, A6a; vu sopronszkom i 'seleznom vármegyévi szpodobno csini KOJ 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žüpaníja -e ž županija: sze je lutheránsztvo takáj i vu 'selezno 'Süpanijo (sztoliczo, varmegyijo) notripriterlo KOJ (1914), 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.