Tiskanje

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]

1.

vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta

1.1.

STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo]

1.

ki je del ricinusa 1.

1.1.

ricinusa 1.

;

SINONIMI:

ricinov

ETIMOLOGIJA: ↑ricinus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

1.

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

1.

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo]

1.

ki je v zvezi z bikom 1., biki 1.

;

SINONIMI:

bikovski

2.

manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski

STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

jánež jáneža samostalnik moškega spola [jáneš jáneža]

1.

vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Pimpinella anisum; SINONIMI: sladki janež, iz botanike vrtni janež

1.1.

;

SINONIMI:

sladki janež

1.2.

;

SINONIMI:

sladki janež

2.

vrtna rastlina z rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih, belkastim odebeljenim spodnjim delom stebla in nitastimi deljenimi listi ali del te rastline kot hrana, jed; primerjaj lat. Foeniculum vulgare; SINONIMI: koprc, sladki janež

STALNE ZVEZE: sladki janež, vrtni janež, zvezdasti janež
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek star. nem. aneis in lat. anīsum iz gr. ánēson, ánēthon, tudi ‛koprc’, nejasnega izvora - več ...

korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]

1.

kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek

1.1.

STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...

zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica]

1.

navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju

1.1.

ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen

bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski]

1.

ki je v zvezi z biki 1.

1.1.

bika 1.

biku 1.

;

SINONIMI:

bikov

2.

ki je v zvezi z biki 2.

3.

manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov

3.1.

manj formalno

STALNE ZVEZE: bikovska mati
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

hrúška hrúške samostalnik ženskega spola [hrúška]

1.

sadno drevo z razpokanim lubjem sivkasto rjave barve in spodaj odebeljenimi plodovi; primerjaj lat. Pyrus communis

1.1.

2.

manj formalno mešalec za beton kot del tovornjaka ali tak tovornjak sam

STALNE ZVEZE: azijska hruška, divja hruška, pleterska hruška
FRAZEOLOGIJA: kdo je padel s hruške, mešanje jabolk in hrušk, mešati jabolka in hruške, odpasti kot zrela hruška, padati kot zrele hruške, pasti kot zrela hruška, pasti v naročje komu kot zrela hruška
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. krȕška < pslov. *krušьka iz *kruša = latv. grauše, litov. kr(i)áušė - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]

1.

rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva

1.1.

STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

plítvo prislov [plítvo]

1.

takó, da je od površine proti notranjosti razsežnost, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhna; SINONIMI: plitko

2.

takó, da je zajet le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitko

3.

ekspresivno takó, da se kaže, izraža nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitko

ETIMOLOGIJA: ↑plitev

prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]

1.

kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum

1.1.

STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

sírkov sírkova sírkovo pridevnik [sírkou̯ sírkova sírkovo]

ki je del sirka1 1.

neformalno, zahodno ki je iz koruze ali vsebuje koruzo

ETIMOLOGIJA: ↑sirek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

trót tróta samostalnik moškega spola [trót]

1.

samec čebele

2.

slabšalno neumen, omejen človek; SINONIMI: ekspresivno buhtelj

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. trȗt, nar. češ. trout < pslov. *trǫtъ, sorodno z litov. trãnas, latv. trans iz ide. baze *tren- k *dren- ‛brenčati, šumeti, zamolklo se oglašati’, tako kot stvnem. treno, nem. Drohne ‛trot’ - več ...

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába]

tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

kikiríki1 kikiríkija samostalnik moškega spola

1.

navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid

1.1.

;

SINONIMI:

arašid

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb. kikirìki) iz it. chicchi ricchi ‛izdatna zrna’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pèška2 pèške in peškà peškè samostalnik ženskega spola [pə̀ška] in [pəškà]

1.

navadno v množini manjše seme v nekaterih sadežih, plodovih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑pečka

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

rícinus rícinusa samostalnik moškega spola [rícinus]

1.

iz botanike grm z večjimi rdečkasto zelenimi dlanasto razdeljenimi listi in rdečimi cvetovi v glavicah; primerjaj lat. Ricinus communis; SINONIMI: iz botanike kloščevec

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. ricinus, prvotno ‛klop’, ker oblika semen tega grma spominja na klopa - več ...

semeníšče semeníšča samostalnik srednjega spola [semeníšče]

ustanova za bivanje, vzgojo semeniščnikov; SINONIMI: bogoslovje

STALNE ZVEZE: malo semenišče
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. sēminārium, prvotno ‛sadilnica, kjer se iz semen vzgajajo mlade rastline’, iz ↑seme - več ...

zelenjádarka zelenjádarke samostalnik ženskega spola [zelenjádarka]

1.

ženska, ki se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑zelenjadar