sénčen -čna -o prid. (ẹ̑) - 1. nanašajoč se na senco: senčne lise na stropu / senčen gozd, park; senčna stran ulice; hiša na senčnem pobočju / poiskal je senčen prostor; senčno stanovanje / skozi okno je videl le senčni obris / ekspr. sedeti pod senčno lipo ki daje, dela senco
- 2. ki dobro uspeva na senčnih krajih: senčne rastline
- 3. ekspr. za človeka neprijeten, neugoden: to so senčni trenutki njegovega življenja
// ki vsebuje kaj neprijetnega, neugodnega: senčno življenje v starih hišah / vse ima svojo sončno in senčno stran
♦ gled. senčna lutka lutka, od katere je vidna samo senca na platnu, steklu; senčno gledališče gledališče, v katerem se vidijo le sence lutk, igralcev na platnu, steklu; um. senčna slika liki, ki nastanejo s projekcijo sence predmeta na zaslonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gáj -a m (ā) redek, negovan gozd: brezov, hrastov gaj;
mediteranski gaji borovcev / oljčni gaji // pesn. gozd: senčni, tihotni gaj / ptiči so peli, da je odmeval log in gaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
brést in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́) listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
♦ bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ledóvje -a s (ọ̑) velika količina ledu, led: na senčni strani gorske stene se grmadi ledovje;
ledovje na reki poka;
ledovje ob tečaju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.