otávnica -e ž (ȃ) nar. (posušena) trava četrte košnje: Senožet je treba samo malo prekopati .. pa bo arnice, otave in otavnika pa še otavnice, kolikor bo kdo hotel (C. Kosmač)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
senôžet -éta m (ó ẹ́) nar. senožet ž: strm senožet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
senôžet in senožét -éti ž (ó ẹ̑; ẹ̑) travnik, zlasti v hribovitem svetu, ki se kosi navadno enkrat na leto: senožet je že pokošena;
prisojna senožet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.