Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dẹ̑lnica -e ž

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dober prid.F142, approbuscilú dober; beneficiumdobru djanîe; bono animo eſsebiti dobre vole; bonusdober, brumen; euge serve boneai ti dober hlapez; fortunateſrèzhnu, k'dobri uri ali zhaſſu; indole bona praeditusene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; ingeniosus, -a, -umpameten dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; jam dudumṡdavnai, vṡhè pred enim dobrim zhaſſom, vṡhè ṡdavnai; mentis composdobri per umi, ali pameti; multùvezh, en dober deil; optabilis, -lekar je dobru inu vrédnu ṡheléti; perquam bonusṡalu dober, cilú dober, ſylnu dober; praedicatumṡhtimanîe, dobar glas od eniga; probus, -a, -umbrumin, dober; salubris, -redober, ṡdrav; sua spontèod ſam ſebe, s'dobro volo, rad, dobrovolnu; subjectum bonumen dober, inu raṡumen zhlovik; ventus secundusen dober véter; vocalis, -leglaſſán, dobriga glaſſú; prim. boljši 
jezen (jezan) prid.F6, biliosuss'ſtrupovito ṡholzhjó, jeṡne inu ſerdite ṡhare; cholericusjeẛen; comitialis homohudú jeṡni, ardriaſti zhovik[!]; furibunduspolhen ſerda, ſerdit, jeṡan; mecum indignabarjeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; rabiosus, -a, -umṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin
nagnjenje sF12, clinamen, -nisnagnenîe; genius, -nÿ, naturaen húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; inclinationagnenîe, naklonanîe; indole bona praeditusene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lisṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inflexionagnenîe, perpognenîe; momentum stateraejeṡizhik per vagi. Isa:40. ali narmanſhe vage nagnenîe; permotionagnenîe; proclivitasnagnenîe, ſtermúſt k'naṡduli, na nagnenîe; pronitas in malumnagnenîe k'hudimu; propensès'nagnenîem, s'nagnêno viṡho
pameten prid.F16, cautusreṡmiſhlen, pametin, ẛavarovan, varin; circumspectuszhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten, kateri pametnu pregledava; compos rationisper pameti, pametin; discretus, -a, -umreṡlozhin, pametin; dispectus, -us, â dispicioen pameten raṡgled; gravitasteṡhava: pametnu ṡaderṡhanîe; ingeniosus, -a, -umpameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; logicus, id est rationalispametin, kar pamet ima; moderatio, moderamenpametnu pregledanîe, ṡaneſſenîe; peringeniosus, -a, -umsylnu kunṡhtin, cilú dobru ṡaſtopin, inu pametin; persusibilis, -lepametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; providus, -a, -umraṡumin, pametin, preṡkarbliu, inu fliſſig v'ſvoih rizhéh; rationalis, -lepametin, tú kar pamet ima; sanus, -a, -umṡdrou, friſhin, pametin; sententia, -aemodru rezhenîe, pametnu govorjenîe
sorta žF133, ascalonia, -aeluk, ſléherna ſorta zhebula; clema, -tis, -disẛeliṡzhe dvuje ſorte, ſlàk, inu ẛhyngerz; crinonlilie ſléherne ſorte; donaxena ſorta terſja ẛa ſtréle; genus, -risſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd ali ród, otroci; hirnea, -aeena ſorta poſſode; omnigenus, -a, -umſléherne ṡhare, vſake ſorte; phaecasius, -sÿena ſorta zhrévleu; species, -eiṡhtált, ſorta, podoba; trifariamv'try viṡhe, ali ſorte
šara žF12, biliosuss'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu ſerdite ẛhare, ſtrup-ẛholzou; diversi hominesmnogitere ṡhare zhlovéki; genus, -risſorta, pleme, viṡha, ṡhara, ṡhlahta, rúd, ali ród, otroci; halicutica, -orumbuque v'katerih je ṡapiſſana ta ṡhara teh rib; indole bona praeditusene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; indoles, -lisṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ingeniosus, -a, -umpameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; moratus, -a, -um, â mos, morisdobre, ali hude ṡhare; mulierosus, -a, -umṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; multigenus, -a, -ummnogitere ṡhare, rodovitin: ena reizh na veliku, ali doſti viṡh; omnigenus, -a, -umſléherne ṡhare, vſake ſorte; omnis generisvse shlaht, vſakerſhnu, vsake share
uk mF17, dogmaenu ſpoṡnanîe, vúk, ẛapuvid, navuk, odlozhenîe; grammaticus, -cikateri letá vuk dobru ṡná, ali vuzhy; ingeniosus, -a, -umpameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡáſtopa, dobre glave k'vuku; peritia, -aevuk, iṡkuſhnoſt; praeceptioen vúk, ṡavkaṡnoſt, ali ṡapuvid; profeſsiotá ozhitni vúk inu branîe; rudimentum, -titá pervi ṡazhetik tega vuka
umetalen prid.F7, artifexen kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; circumspectuszhèden, resmishlen, pameten, vmetaln, pameten; diligensfliſſik, vmétaln, perverṡhen, ṡkerbán; idoneus, -a, -umvmétaln, prou, vréden, perpravlen, pridin; indole bona praeditusene dobre ṡhare, ali nagnenîa, vmeitaln; industrius, -a, -umfliſſik, vmétaln, déloven; peridoneus, -a, -umcilú dobru vrédin inu vmétalin
  1. umetalnejši idoneorvmétalniſhi
vsakršen zaim.omnis generisvse shlaht, vſakerſnu[!], vsake share
zastop mF3, ingeniosus, -a, -umpameten, dobre ṡhare, modre glave, viſſokiga ṡaſtopa, dobre glave k'vuku; intellectus, -us, intelligentiaṡaſtop, ṡaſtopnoſt; perspicatia, -ae, perspicacitas, -tisbiſtru premiſhlenîe, ali reṡgledanîe, oſtri ṡaſtop
ženski prid.F36, antiaeti ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; cunnusẛhenṡki ſram; foemineus amorṡhenṡka lubéṡan; foeminus, -a, -umṡhenṡki; mulciberṡhenṡki; mulierosus, -a, -umṡhenṡke ṡhare, vus ṡhenṡki; sexus foemineusṡhenṡki ſpol
žlaht prid.F30, ferramenvſe ṡhlaht ṡheléṡje; jugamentum, -tivſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; leucoinpiſſani nagelni, vſe ṡhlaht violize; omnifariamna vſó ṡhlaht viṡho; omnis generisvse shlaht, vsakerſnu, vsake share; varièna vſe ṡhlaht viṡhe; varius, -a, -ummnogiteri, mnogi, vſe ṡhlaht fele; prim. vsežlaht 

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

žara -e samostalnik ženskega spola
ženski pridevnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

čeden -dna -o pridevnik
1. ki ima v moralnem, značajskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: kreposten
1.1 ki ravna v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljuden
2. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čeden
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih

Davčni terminološki slovar

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

délniški kapitál -ega -a m
lastníški délež -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

délež odpŕtih biválnih površín -a -- -- -- m
délež prevóznih načínov -a -- -- m
délež zelênih površín -a -- -- m

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je  déležnik  razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Število zadetkov: 24