eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
túkalica túkalice samostalnik ženskega spola [túkalica] iz zoologije manjša obvodna ptica selivka s rjavkastim perjem po hrbtu in daljšimi nogami; primerjaj lat. Rallidae
STALNE ZVEZE: mala tukalica, zelenonoga tukalica ETIMOLOGIJA: iz tukati se ‛sklanjati se’, prevzeto iz nem. sich ducken
Število zadetkov: 1