centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
centripetálni centripetálna centripetálno pridevnik [centripetálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentripetal, angl. centripetal) iz nlat. centripetalis, iz center + tvorjenka od lat. petere ‛težiti k, prositi, zahtevati’
sredobéžni sredobéžna sredobéžno pridevnik [sredobéžni] ETIMOLOGIJA: iz sreda ‛sredina’ + tvorjenka od bežati
mámba mámbe samostalnik moškega spola [mámba] STALNE ZVEZE: črna mamba, zelena mamba
FRAZEOLOGIJA: pijan kot mamba, zadet kot mamba
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl., frc. mamba, nem. Mamba, iz nekega bantujskega jezika, svahilijsko mamba, zulujsko imamba
blagopokójen blagopokójna blagopokójno pridevnik [blagopokójən blagopokójna blagopokójno] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. blagopòkōjnī, iz blag v pomenu ‛dober’ + pokojen
búčno prislov [búčno] ETIMOLOGIJA: bučen
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica] ETIMOLOGIJA: pesnik
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] ETIMOLOGIJA: precediti
džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] ETIMOLOGIJA: joule
joule joula; in džúl samostalnik moškega spola [džúl] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Joule, angl., frc. joule, po angleškem fiziku Jamesu Prescottu Joulu (1818–1889)
konjeník konjeníka samostalnik moškega spola [konjeník] ETIMOLOGIJA: konj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

N simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za newton
newton newtona; in njúten samostalnik moškega spola [njútən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Newton, angl., frc. newton, po angleškem fiziku Isaacu Newtonu (1643–1727)
pascal pascala; in paskál samostalnik moškega spola [paskál] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Pascal, angl., frc. pascal, po francoskem matematiku in fiziku Blaisu Pascalu (1623–1662)
paskál paskála; in pascal samostalnik moškega spola [paskál] ETIMOLOGIJA: pascal
ríkša ríkše samostalnik ženskega spola [ríkša] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Rikscha iz jap. jinrikisha, iz jin ‛človek’, riki ‛sila, moč’ in sha ‛voz’, prvotno torej ‛voz na človeško silo’ - več ...
têsla têsle in têsla tudi tésla tésle tudi tésla tésla samostalnik moškega spola [têsla] tudi [tésla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Tesla, angl., frc. tesla, po ameriškem fiziku in izumitelju srbskega porekla Nikoli Tesli (1856–1943)
žálibóg medmetETIMOLOGIJA: = hrv., srb. žȁlibog, pogosteje z zvalnikom žȁlibože, iz velelnika od *žaliti ‛biti žal, obžalovati, pomilovati’ + bog
Število zadetkov: 19