krétnja -e ž (ẹ̄) - 1. gib, navadno z rokami, s katerim se kaj izraža ali poudarja: posnemal je njegove kretnje; govoriti s kretnjami; nagla kretnja roke / ima uglajene in umirjene kretnje; hlastna, jezna, nervozna kretnja; slovesna kretnja; zmedla ga je vzvišenost njegovih kretenj / z vajeno kretnjo je prijel za knjigo / obredne kretnje
- 2. knjiž. dejanje, ukrep: to ni samo simbolična kretnja; kretnja ljubezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
múdra -e ž (ȗ) rel. simbolična kretnja rok, ki se izvaja pri hindujskih obredih: Vsaka mudra, gib s prsti, ima poseben pomen, tako kot maske in barve oblačil, in verni himalajski budist med obredom zlahka zdrsne v stanje religiozne zamaknjenosti E stind. mudrā 'pečat, znak'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokúšina -e ž (ȗ) ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; degustacijaSSKJ, pokušnjaSSKJ: ponujati v pokušino; brezplačna pokušina; pokušina vin; Pokušina svežega sira je bila simbolična poteza, saj domači evroskeptiki napovedujejo, da bodo tovrstni izdelki po vstopu države v Unijo izginili E (↑)pokúšati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pomenljívost -i ž (í) lastnost, značilnost pomenljivega: pomenljivost nasmeška, pogleda / simbolična pomenljivost imena glavne osebe v romanu / knjiž. pomenljivost umetniškega dela pomen, vrednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razžalítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razžaliti: tožil ga je zaradi razžalitve / vsi so imeli njegove besede za razžalitev / razžalitev časti
♦ jur. besedna, dejanska, simbolična razžalitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
simbóličen -čna -o prid. (ọ́) - 1. nanašajoč se na simboliko ali simbol: simbolični gibi; barve na sliki so simbolične / knjiga nosi simboličen naslov; rožmarin ima simboličen pomen; grb kot simbolični znak države / simbolično izražanje, sporazumevanje / simbolično število po ljudskem verovanju število, ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
- 2. ekspr. zelo majhen, nizek: prodati kaj za simbolično ceno; to so bile le simbolične kazni / dobili so simbolična darila
♦ elektr. simbolični jezik umetni jezik, pri katerem je naslov operanda izražen s simbolom; jur. simbolični prenos blaga prenos z izročitvijo listine; simbolična razžalitev razžalitev z znamenji, gestami
simbólično prisl.: simbolično izražati čustva; to je bilo le simbolično plačano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.