sirọ̑ta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirota [sirọ̑ta]
samostalnik ženskega spolasirota, tj. otrok brez staršev
PRIMERJAJ: sirotec, sirotica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirotec [sirọ̑tǝc]
samostalnik moškega spoladeček brez staršev
PRIMERJAJ: sirota, sirotica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirótica -e ž (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od sirota: postala je sirotica / sirotico je zelo bolelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirótica -e ž, člov. (ọ̑) manjš.; poud. |sirota|sirótičin -a -o (ọ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirótica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
sirọ̑tica – glej sirọ̑ta
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirọ̑tica, f. dem. sirota; 1) die Waise; — 2) ein armes, bedauerungswürdiges Kind; — 3) das dreifarbige Veilchen oder die Dreifaltigkeitsblume (viola tricolor), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: der Augentrost (euphrasia), Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirótica -e ž 1. sirotica, sirota: Tú'zna ſzem ſzirotícza BRM 1823, 424; Tô szo szirotice KAJ 1870, 52; Szirotícz, i Dovicz prejſanye KMK 1780, 91; Ino obéſzeli ta 'zaloſzna ſzrcza, tih ſziroticz nevolni BKM 1789, 336; Sziroticz BRM 1823, VIII; Sziroticz KAJ 1848, VIII; Ki je ocsa sziroticz TA 1848, 52; Eti trê szirotic najsztarêsi je Imre bio KAJ 1870, 21; szo nistere právde-podsztave polo'zene Eto je i od vorcanya szirotic dugovány AI 1875, br. 2, 2; Csi gli za ſzebom vbouge Nihám ſziroticze BKM 1789, 419; Csi gli za ſzebom vbouge Nihám ſziroticze SŠ 1796, 101 2. siromačka, reva: Vido je pa niko vdoviczo ſziroticzo KŠ 1771, 241
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirotica [sirọ̑tica]
ali [sirotíca]
samostalnik ženskega spoladeklica brez staršev
PRIMERJAJ: sirota, sirotec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirotica samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sirotica ž, F
3,
orphanodochium, ṡhpitál ṡa
ſyrotize, inu ṡa pankerte;
pupillaris, -re, ene
ſyrotize, kar eni ſyroti ſliſhi;
pupilli, ſyrotize, sapuṡzheni otroci
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirotica -e ž sirotica, pomilovanja vreden človek, navadno ženska:
ſapuſhena ſirotiza im. ed. vpije ǀ O sirotiza im. ed. ti? Kar ſi v'taisti greh padla ǀ ſim ena vboga ſirutiza im. ed. ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati, en shtih sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi daj. ed. ǀ Vuprashajte uno vbogo ſirotizo tož. ed. ſtaro, katera od velike slabusti kumaj na nogah ſtoy ǀ to preprosto syrotizo tož. ed. je bil sapovedal shiuo sghati ǀ ſo shalovale kakor te sapushene ſirotize im. mn. ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize im. mn. ſtare dozhakale ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih vudoviz, inu ſirotiz rod. mn. ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz rod. mn. ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim ſirotizam daj. mn. ſe godj ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sirotica ► seˈrȯːtėca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.