síten -tna -o prid. (í ȋ) - 1. ki z majhnimi, vztrajnimi zahtevami povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: ta človek je zelo siten; otrok je siten, ker je lačen in zaspan; ne bodite tako sitni; sitne ženske / siten kupec / to je rekel s sitnim glasom / kot psovka kar pojdi, sitnost sitna
// ekspr. nadležen: sitne muhe; siten kot muha, obad, osa - 2. ekspr., v povedni rabi ki z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skuša priti do česa: siten moraš biti, pa dosežeš, kar želiš
- 3. star. neprijeten, zoprn: siten opravek; to je res zelo sitna stvar
sítno prisl.: sitno se držati / v povedni rabi: sitno je o tem govoriti; s smiselnim osebkom v dajalniku sitno mu je bilo, ko so ga vsi gledali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
gríža1 -e ž (ȋ) - 1. nalezljiva črevesna bolezen s krči v trebuhu in drisko: dobiti, imeti grižo; siten ko griža
♦ čeb. griža bolezen čebel zaradi prenapolnjenosti črevesa z neprebavljivimi snovmi; med. amebna griža ki jo povzroča grižna ameba; krvava griža - 2. slabš. siten ali slaboten človek: v šoli sedi zraven prave griže; kaj boš s to gosposko grižo / kot psovka le kdo te bo prenašal, griža sitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
podrépen tudi podrêpen -pna -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na predel pod repom: podrepni mrčes / ekspr. podrepna muha muha, ki nadleguje živino; siten kot podrépna muha zelo, hudo
● pog., slabš. podrépna muha zelo vsiljiv, nadležen človek
♦ vet. podrepni jermen jermen, ki se namesti vprežni živini pod rep // ekspr. priliznjen, hinavski: prišel je tudi tisti podrépni možak / premeril ga je s podrépnim pogledom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
navŕh prisl. (ȓ) - 1. izraža dodajanje: dal mu je, kolikor je zahteval in še nekaj dinarjev navrh / ekspr. že tako je bil siten, za navrh ga je pa še zob bolel
// nar. potem, nato: leto navrh se je vrnil - 2. nar. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo navrh / hotel je navrh, da bi se oblekel v gornje prostore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
rávno prisl. (á) nav. ekspr. - 1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: ravno on je to storil / ravno tisto obleko bom kupil; avtomobil je ustavil ravno pred hišo / ravno tak je kot oče; ravno tako govori kot njegov brat; danes sem ga ravno tam srečal kot včeraj; ravno toliko vem kot ti / v vezniški rabi: siten je, ravno zato ga ne maram; to bo treba natančno razložiti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov / v povedno-prislovni rabi premalo delamo, to je ravno / v medmetni rabi ravno prav, takoj pridem
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: ne grem s teboj, ravno nalašč ne; obleka mu je ravno prav; ravno toliko časa imava, da greva v trgovino
// navadno v zvezi s še izraža omejitev za uresničitev dejanja: zdaj bo ravno še čas, da prideva na ta vlak; skril se je v travi, tako da se je ravno glava še videla / ravno trideset dinarjev imam še za avtobus samo, le - 2. v nikalnih stavkih izraža rahlo omejitev: ravno klical te nisem, pa če si že tu, tudi prav; dež ni ravno potreben; ravno sprti nismo, prav radi se pa nimamo
// izraža nezadostno stopnjo: hrana ni ravno dobra; dekle ni ravno lepo; ni ravno najbolj pameten, je pa priden - 3. izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti: vlak je ravno odpeljal / v vezniški rabi zalotili so ga, ravno ko je vdrl v blagajno
- 4. izraža sočasnost dogajanja v preteklosti ali sedanjosti, gledano s stališča govorečega: ravno odhajal je, ko sem prišel / v vezniški rabi ravno ko je hotel vstopiti, ga je nagovoril neznanec
- 5. natančno, natanko: danes je ravno pet let od očetove smrti; ravno tri metre blaga potrebujem za plašč
● ekspr. zakaj naj plačam ravno jaz izraža nezadovoljstvo, očitek; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; iron. ti se pa ravno spoznaš na te stvari nič se ne spoznaš; ekspr. ravno treba ti je bilo iti v kino izraža nejevoljo, očitek; star. kozarček ti ne bo škodoval, če ga ravno nisi vajen čeprav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
trèsk tréska in trêska in trésk -a m (ȅ ẹ̄, ē; ẹ̑) - 1. močen, rezek glas ob streli: ob tresku se je živina stisnila k jaslim; treski in gromi
// temu podoben glas sploh: tresk granate / posoda je s treskom padla na tla; s treskom zapreti vrata - 2. glagolnik od treščiti: prestrašil ga je tresk v bližnje drevo / bati se treska da bi treščilo
// ekspr. med gromom in treskom je začelo liti treskanjem
// ekspr. strela: tresk na tresk je udarjal; hiter kot tresk - 3. zelo slišen močen udarec: tresk kozarca ob zid / zgrudil se je od treska po glavi
● ekspr. odbiti sovražnika z gromom in treskom s hudim bojem; ekspr. sprejela ga je z gromom in treskom z glasnim zmerjanjem, psovanjem; star. domov je prišel kot sam tresk zelo jezen, siten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
grížast1 -a -o prid. (ȋ) - 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
// siten, čemeren: ne bodi tako grižast - 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
♦ čeb. grižasta čebela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
grížav -a -o prid. (ȋ) - 1. ki ima grižo: grižav bolnik
♦ čeb. grižava čebela - 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
// siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
máčka -e ž (ȃ) - 1. domača žival, ki lovi miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je potiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka
// mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade - 2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
- 3. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mójbóg medm. (ọ̄-ọ̑) - 1. izraža strah, vznemirjenje, obup: mojbog, padel boš
- 2. izraža podkrepitev trditve: mojbog, kako si siten; prim. bog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
múha -e ž (ú) - 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo
// kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni
// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo - 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj
- 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški
- 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve
- 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober
// cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
nakrémžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti gube, poteze kot pri joku: nakremžiti obraz, usta;
zasmehljivo je nakremžila ustnice;
otrok se je nakremžilnakrémžen -a -o: nakremžen obraz / ekspr. že ves dan je nakremžen siten, slabe volje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
prijéti prímem dov., prijél; nam. prijét in prijèt (ẹ́ í) - 1. narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: prijeti skodelico; prijeti za ročaj; film primemo na robovih; močno, trdno prijeti / prijela jo je za ramo; prijela sta se za roke in odšla; prijeti se za želodec / prijeti s prsti, z roko
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo zaradi kakega namena, dela: učila ga je, kako naj prime čopič, dleto; ni znal prijeti žage; spretno je prijel za vajeti, veslo / fant je prijel dekle okoli pasu
// narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo, da se ohranja v določenem položaju, na določenem mestu: primi lestev, sicer bo padla / kot klic za ščuvanje psa primi ga - 2. s prijemom narediti, da kaj pride h komu: prijel je kozarec in nazdravil / primi otroka vzemi ga v naročje
// žerjav je prijel cev in jo dvignil na stavbo - 3. narediti, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijeti s kleščami / ker ni bil pazljiv, ga je prijela slamoreznica; jermen je prijel delavca za roko
// priti v tesen stik z deli česa: ta del ključa prime v ključavnico - 4. s pritiskanjem na kaj onemogočiti (enakomerno) gibanje česa: jermen je nekaj prijelo, zato neenakomerno teče
- 5. trdno se namestiti v podlago: cepin v mehkem snegu ni prijel; sidro je dobro prijelo; deska je trhla, zato žebelj ne prime
- 6. odvzeti komu prostost: miličniki so prijeli nevarnega zločinca; morilca so že prijeli
- 7. ekspr. začeti delati: ko je prišla domov, ni vedela, kje bi prijela; vsi bodo morali prijeti, toliko je dela / na polju je treba spomladi krepko prijeti
// z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za izraža nastop opravljanja dela, opravila, kot ga določa samostalnik: če je treba, zna prijeti za delo; jeseni bom moral bolj prijeti za učenje
// s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z za izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: spet bo treba prijeti za knjige; odkar se je vrnil, ni več prijel za kopito ni več čevljaril; treba bo prijeti za kramp, rovnico začeti fizično delati; prijeti za orožje, puško začeti se bojevati; pripraviti se na boj; pisatelj je spet prijel za pero začel pisateljevati, pisati - 8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: prijelo me je močno hrepenenje; ob očitkih jo je prijela jeza; v zakajenem prostoru ga je prijel kašelj; prijel jo je krč; otroka je prijel spanec, zato je siten; včasih me prime trma
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te je prijelo, da si tako vesel; brezoseb. kadar ga je prijelo, je samo sitnaril / brezoseb. prijelo me je, da bi odšel rad bi odšel - 9. ekspr. odločno, z grožnjami izraziti nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijel ga je zaradi kraje; otroka bo treba prijeti, ker se preveč potepa
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: primite ga, kje je dobil denar / kje si hodil tako dolgo, ga je prijela / prijel jih bo, naj mu vrnejo denar; otroke bo treba malo bolj prijeti z njimi bo treba začeti bolj neprizanesljivo ravnati - 10. žarg. začeti učinkovati, delovati: po nekaj minutah je injekcija prijela / lepilo je slabo prijelo zlepilo; trajna ji je kar preveč prijela skodrala lase; pri tem bolniku morfij ne prime več ni več učinkovit
- 11. rib. vzeti vabo: postrv je prijela; pren. zelo se je trudil, vendar dekle ni prijelo
● pog. kaj te je prijelo zakaj tako ravnaš; zakaj si storil to nepremišljeno dejanje; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; ekspr. njegova odkritosrčnost je poslušalce prijela ganila, prevzela; pog. ko se je sklonila, jo je prijelo v hrbtu je začutila krčevito, sunkovito bolečino; star. zvečer jo je prijelo dobila je (porodne) popadke; ekspr. potico je v pečici kar preveč prijelo zapeklo; publ. razpravljavec je prijel vprašanje z drugega stališča začel obravnavati; ekspr. prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; ekspr. za glavo se je prijel, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; ekspr. prijeti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; evfem. otroka je nekam prijelo opraviti mora malo, veliko potrebo; ekspr. tako laže, da bi lahko prijel zelo; ekspr. doma so jo precej na kratko prijeli ne dovolijo ji, da bi delala, ravnala, kakor bi hotela; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ čeb. hoja je že prijela začela mediti; lov. prijeti sled najti sled in iti po njej
prijéti se - 1. položiti prste, roke tesno okrog koga, česa, da se prepreči ločitev: otrok se je prijel ograjice, matere okoli vratu; prijel se je je kot klop / prijeti se matere za krilo
- 2. podpreti se, opreti se s prijemom česa: primi se naslonjala, da ne padeš; veja, za katero se je prijel, se je zlomila; dobro se primi / žena se ga je prijela za roko in sta šla
- 3. pojaviti se tesno okrog česa: obleka se preveč prime telesa
- 4. ob dotiku s kako stvarjo ostati na njej: blato se prime čevljev; žvečilni gumi se mu je prijel na rokav; potni lasje so se prijeli čela; seme trav se je prijelo nogavic / zaradi pomanjkanja tekočine se je jed prijela dna posode; riž se rad prime / belež, omet se je dobro prijel
- 5. začeti rasti, pognati korenine: mlado drevo se je prijelo; rožmarin se težko prime / pog. presajena koža se je prijela prirasla
- 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža začetek dejanja, dejavnosti, kot jo določa samostalnik: prijeti se čebelarjenja, študija; treba se bo prijeti kakega dela
// s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: prijeti se kamnoseštva; prijeti se kmetije začeti (pridno, resno) kmetovati; spet se bom prijel knjig jih začel brati, študirati
● ekspr. vsaka bolezen se ga prime zelo je dovzeten za bolezni; otroka se je prijela gripa zbolel je za gripo; ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu; evfem. njega se rado kaj prime krade; ekspr. nobena krogla se ga ne prime ga ne zadene, rani; ekspr. noben nasvet se je ne prime ga ne upošteva; ekspr. pijača se ga je hitro prijela hitro se je opil; pog. sonce se vas je lepo prijelo lepo ste ogoreli; prijeti se vsake bilke oprijeti se; pog. toliko dela imam, da ne vem, česa bi se prej prijel zelo veliko dela imam; pog. primi se dekleta, če ti je všeč pridobi si njeno ljubezensko naklonjenost; pog. v šoli se jih ni nič prijelo nič si niso zapomnili, se naučili
prijémši star.: prijemši ga za roko, sta šla
prijét -a -o: prijete ljudi so kmalu izpustili; prijeta rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
solzàv -áva -o [u̯z] prid. (ȁ á) - 1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči
- 2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom
- 3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva
solzávo prisl.: solzavo govoriti; solzavo čustvena povest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ùh medm. (ȕ) - 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo
- 2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi
- 3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli
- 4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla
- 5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
čásih prisl. (ȃ) star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
dríska -e ž (ȋ) - 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko
- 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
dúhek1 -hka m (ȗ) ekspr. manjšalnica od duh duhá: njegov duhek se spet nekaj repenči / bil je nemiren in siten duhek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ) - 1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
- 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen
hudomúšno prisl.: hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
jétika -e ž (ẹ́) - 1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času
● pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja
// redko, navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko - 2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
mévlja -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje
● ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
neučákaven -vna -o prid. (ā) star. neučakan: zelo neučakaven je bil, hotel je izvedeti vse naenkrat / siten in neučakaven je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sitnáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. - 1. biti siten, kazati sitnost: kar naprej sitnari; sitnariti zaradi dela; spet sitnari nad prodajalkami / rada bi še malo čaja, je sitnarila / komarji sitnarijo zlasti ponoči
- 2. z vztrajnimi prošnjami, zahtevami skušati priti do česa: morda bi uspel, če bi sitnaril; sitnari za novo obleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sitnôba -e ž (ó) ekspr. - 1. sitnost: gospodarjevo sitnobo so težko prenašali / koliko sitnobe mu je že naredil ta fant
- 2. siten človek: ta sitnoba ves dan sitnari / kot psovka molči, sitnoba sitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sítnost -i ž (í) - 1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel
// nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
● pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari - 2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sráčka -e ž (ȃ) ekspr. - 1. driska: imeti sračko
- 2. siten, neodločen človek: ne bodi taka sračka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
têžek in težák têžka -o tudi -ó prid., téžji (é ȃ é) - 1. ki ima razmeroma veliko težo: valiti težke sode; težka butara; kot svinec težki kovčki / težek moker sneg lomi veje; polni klasi so težki / težek zimski plašč debel
// z izrazom količine izraža težo, ki se ugotavlja s tehtanjem: je petinsedemdeset kilogramov težek in stoosemdeset centimetrov visok / koliko je težek koliko tehta - 2. ki je iz debelih, velikih sestavnih delov: težki čolni; težki tovornjaki vozijo po cesti; težke krojaške škarje; težko pohištvo / težki oblaki veliki, temni
// težki portali masivni; težke črne kite debele
// težka mehanizacija stroji z veliko zmogljivostjo, zlasti za opravljanje zemeljskih del - 3. ki izraža, kaže telesni napor: težka hoja / težko dihanje, sopenje / težki koraki trdi, glasni; težki udarci na vrata
- 4. za katerega je potreben velik trud, spretnost, sposobnost: težek poklic, študij, vzpon; odgovor na to vprašanje je težek; pred njim je bila težka bitka; težka naloga / piše v težkem jeziku zapletenem, nejasnem; težek nasprotnik težko premagljiv; težek učni načrt zelo zahteven; vinograd ima na težkem zemljišču zelo neugodnem za obdelavo; težka knjiga težko razumljiva
// za težko delo ni sposoben fizično naporno; pred seboj ima težek dan zelo naporen - 5. ki prinaša dosti težav, neprijetnosti: težka bolezen; težka kazen, novica; zadela ga je težka nesreča zelo huda
// izvedeti težko resnico zelo neprijetno
// težek poraz zelo velik, s hudimi posledicami; težka napaka, zabloda, zmota; težka obtožba / težka preteklost polna težav, trpljenja; težko umiranje; težko življenje / težka operacija zelo nevarna; težka poškodba
// ki zelo otežuje življenje, delo: postaviti komu težke pogoje; živeti v težkih razmerah / biti v težkem položaju
// ki povzroča pomisleke, omahovanje: težka izbira, odločitev / težka odpoved; to je bila zanj težka žrtev - 6. ki prizadeva žalost, bolečino: težek spomin; smrt staršev je bila zanj težka izguba; težke misli; težka slutnja; težko slovo
// ki izraža, kaže žalost, bolečino: težek vzdih / težek pogled žalosten; strog
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: težka bolečina; težka bridkost srca; težka žalost - 7. ki povzroča neprijetno telesno počutje: težek vonj, zadah; težek zrak
// nav. ekspr. zelo neprijeten, mučen: v prostoru je zavladal težek molk / imeti s kom težek pogovor; to je težka zadeva - 8. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki; hud: biti pod težkim pritiskom; težka skrb, žalitev / težki notranji boji; težki davki visoki; težek naliv močen, hud; pasti v težko krizo; težka megla, tema gosta
- 9. ki ima določeno značilnost v visoki meri: težek bolnik, ranjenec / ekspr.: težek tat velik; težek kmet bogat, velik; težek milijonar / ekspr., z oslabljenim pomenom vreči stran težke milijone
- 10. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: težek parfum; težke cigarete; težka pijača
// težko prebavljiv: težka hrana / težka večerja - 11. nav. ekspr., navadno v povedni rabi ki se telesno ali duševno slabo počuti: bil je težek od skrbi; čutil se je težkega in bolnega / po kosilu je postal težek zelo zaspan
// od vina je imel težko glavo neprijeten občutek v glavi - 12. pog. siten, nadležen: kadar je pil, je postal težek; težka ženska
// ki se nerad prilagaja okolju, zahtevam; težaven: težek otrok / težek značaj
● pog. pri kupčiji je zaslužil težek denar dosti denarja; ekspr. govoril je s težkim glasom z nizkim, globokim; ekspr. težek kamen se mu je odvalil od srca rešil se je velike skrbi, nadloge; ekspr. težek križ si je naložil na rame sprejel je veliko skrb, odgovornost; ekspr. jé težki kruh rudarjev preživlja se s težkim rudarskim poklicem; pog. ta človek je težek milijone ima veliko milijonov; evfem. težek odgovor boš dajal pred Bogom v krščanskem okolju pred Bogom si zelo kriv; ekspr. za vse je plačal težek račun je moral dosti pretrpeti; ekspr. to je zadalo trgovini težek udarec jo je zelo prizadelo; narediti se težkega s sprostitvijo mišic otežiti komu dvig; težka atletika atletika, ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks; težka industrija industrija, ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn; ekspr. biti težke krvi miren, nerazburljiv, vztrajen; imeti težke noge težko hoditi; ekspr. varuj se ga, ima težko pest, roko močno udari; ekspr. s svojo odločitvijo mu je prizadel težko rano ga je zelo prizadel; ekspr. v roke so dobili težko ribo pomembnega nasprotnika; pomembnega člana kake organizacije, skupine; pri pisanju ima težko roko močno pritiska, okorno piše; ekspr. imeti težko sapo oteženo, težko dihati; pog. ima težke zveze zelo pomembne; veke so mu postale težke postal je zaspan; ekspr. dom je zapustil s težkim srcem nerad, z obžalovanjem; poln skrbi; ekspr. otroci mu delajo težko srce ga žalostijo; mu povzročajo skrbi; vsak začetek je težek
♦ agr. konj težke pasme pasme, ki se goji za prevažanje težkih tovorov; kokoš težke pasme pasme, ki se goji zlasti zaradi mesa; težka prst, zemlja prst, zemlja z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi; grad. težki beton beton, v katerem je barit; jur., do 1930 težka ječa; kem. težki vodik stabilni težki izotop vodika; težka voda voda, v kateri je težki vodik; les. težki les les z veliko gostoto; metal. težke kovine kovine z veliko gostoto; težka valjalna proga valjalna proga za valjanje kovinskih, navadno jeklenih blokov; obrt. težka konfekcija oblačila iz debelejšega blaga, zlasti plašči; težka obutev; strojn. težko olje olje z vreliščem med 230° in 350° C; šah. težka figura trdnjava ali dama; šport. težka kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže nad 83 kg; teh. težki bencin bencin z višjo gostoto in vreliščem med 100° in 150° C; voj. težki top top s kalibrom cevi nad 155 mm; težka artilerija artilerija s kalibrom cevi nad 155 mm; težka strojnica na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje; mitraljez; težko orožje orožje večjega kalibra ali večje teže
težkó - 1. prislov od težek: kdor težko dela, mora imeti močno hrano; težko naložen voz / težko se je odločil, odpovedal
♦ metal. težko taljive kovine kovine, ki imajo tališče nad 1.500° C - 2. izraža, da se kaj opravlja s trudom, naporom: bolnik težko diha, govori; zaradi utrujenosti težko hodi / težko sledi njegovim mislim; težko razumljiva knjiga / težko se je prebijal skozi življenje
// izraža, da je kaj povezano z velikim prizadevanjem: težko ga je našel; težko ga je prepričal; težko je razločil, kaj piše / težko premaguje radovednost; težko skriva čustva / težko popravljiva škoda; težko prehodni kraji
// izraža, da je za kaj potrebno dosti energije, kakega sredstva: težko gorljiva, topljiva snov / težko prebavljiva hrana - 3. izraža, da kdo za kaj nima ugodnih okoliščin, možnosti: težko so mu dali, ker sami nimajo; zaradi otrok gre težko od doma
// izraža, da je malo možnosti, verjetnosti za uresničitev česa: s to krmo bo težko preredil toliko živine; to bo težko uganil / težko če ga bo našel; težko da bi kdo ostal živ
// v medmetni rabi izraža pritrditev s pridržkom: bo avtomobil vzdržal? Težko (da) / ali ne bi bilo bolje molčati? Težko če ne - 4. izraža neprijetnost česa: težko vas prosim, vendar vas moram / v povedni rabi: težko je govoriti o tej kočljivi stvari; težko mi je sprejemati darila
// izraža, da se kaj dela z odporom: težko ga poslušam, ko govori neumnosti; težko prenašam njegove žalitve - 5. v povedni rabi izraža neugodnost razmer, stanja: pri njih je težko, odkar je umrla mati; po vojni je bilo nekaj časa težko / težko je, ker noče več delati
// izraža težavnost česa: težko je, če vsak dela po svoje; težko bo, če ga ne bodo pustili pri miru - 6. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža stanje bolečine, prizadetosti: ob slovesu mu je bilo težko; bilo mu je tako težko, da je jokal
// v zvezi z za izraža obžalovanje: težko mi je zanjo, ker je dobro dekle; za mlade ljudi mi je težko / težko mi je za brati žalujem za njimi; pogrešam jih - 7. nav. ekspr. zelo, hudo: težko ga je prizadel; težko bolan, ranjen
// silovito, močno: težko stopati; vrata so težko zaječala; ura je težko udarila glasno, zamolklo
// težko pasti na tla z močnim udarcem
● zaradi hitre hoje mu je bilo težko pri srcu je čutil tesnobo, bolečino pri srcu; ekspr. že nekaj časa me težko gleda tukaj ne vidi rad, da sem tukaj; besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; med vojno je bilo težko za živež ga ni bilo dovolj na razpolago; z bolnimi otroki je težko bolni otroci povzročajo težave
têžki -a -o sam.: ne bi rad bral kaj težkega; nekaj mračnega, težkega je v njem; nič težkega ne sme jesti težko prebavljive hrane; ekspr. težka mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; prim. težji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
zòlj zôlja in zólj -a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis;
konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis;
ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco v nosnih in čelnih votlinah, Oestrus ovis
● nizko ima zolje v riti je nemiren, nestrpen, siten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bernjávs -a m (ȃ) star. berač1: siten bernjavs / moje hčere ne bo dobil ta bernjavs
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bréj -a -e prid. (ẹ́) navadno v ženskem spolu ki bo imel mladiče: breja krava, svinja;
nižje pog. siten kakor breja mačka // knjiž., ekspr. obilen, nabrekel: kosmi brejih oblakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
čemérnež -a [čəm in čem] m (ẹ̑) ekspr. čemeren človek: njegova knjiga spravi celo čemerneže v smeh;
to je siten čemernež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
déda -a tudi -e m (ẹ̑) nar. moški, navadno starejši; dedec: siten deda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
godrnjàv -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) godrnja: godrnjav človek;
bil je siten in godrnjav;
stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvokigodrnjávo prisl.: godrnjavo ji je odgovarjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
kričáj -a m (ȃ) star. otrok, zlasti majhen: siten kričaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
nergàv -áva -o prid. (ȁ á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek;
bil je siten in nergav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ôsa -e stil. -é ž (ó) čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo;
osa piči;
roj os se je usul za njim;
skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro;
ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo;
hud, siten, razdražen kot osa;
bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu
♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sakramìš medm. (ȉ) šalj. izraža podkrepitev trditve: sakramiš, siten pa si, mali;
kaj že spet greš, sakramiš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
driskáč -a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sekánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. siten, zajedljiv: sekanten človek;
bila je zelo sekantna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sêra -e ž (ȇ) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: s to sero ne želim imeti opravka / kot psovka sera zoprna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
seríga -e ž (í) nizko siten, godrnjav, nezadovoljen človek: to serigo težko poslušam / si pa res prava seriga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sítnež -a m (ȋ) ekspr. siten človek: bil je velik sitnež;
staremu sitnežu nikoli ne ustrežeš / sitnež sitni / kot psovka molči, sitnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
sitnôben -bna -o prid. (ó ō) ekspr. siten: sitnobno govorjenjesitnôbno prisl.: kaj pa je to takega, je sitnobno odgovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
zasitnáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. postati siten, pokazati sitnost: komaj se zbudi, že zasitnari / no, začnite že, je zasitnaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.