eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje] 1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
glavínec glavínca samostalnik moškega spola [glavínəc] iz botanike rastlina z razvejanim steblom, mesnatimi listi in modrimi, rožnatimi, rumenimi cvetovi; primerjaj lat. Centaurea
STALNE ZVEZE: modri glavinec, navadni glavinec, skalni glavinec ETIMOLOGIJA: iz glavina ‛velika glava’ iz ↑glava
oprímek oprímka samostalnik moškega spola [oprímək] 1. kar se uporablja za oprijemanje1.1. izboklina, razpoka v skali, steni, ki se je plezalec oprime pri plezanju
2. ekspresivno kar komu pomaga, mu kaj olajšuje
ETIMOLOGIJA: ↑oprijeti
škráplja škráplje samostalnik ženskega spola [škráplja] iz geografije globlja podolgovata vdolbina z ostrimi robovi na kraški skalni površini, ki nastane zaradi korozijskega delovanja vode
ETIMOLOGIJA: iz škrapa = hrv. škrȁpa ‛razpoka v kamnu’ < pslov. *skorpa ‛luknja’, prvotno ‛neravna površina’, k ↑hrapav
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
žlebìč žlebíča samostalnik moškega spola [žlebìč] 2. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa, zlasti manjša
3. iz geografije plitva podolgovata vdolbina na nagnjeni skalni ali sedimentni površini, ki nastane zaradi delovanja vode
ETIMOLOGIJA: ↑žleb
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jagodovína in jágodovina -e ž (í; á)
(rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka
♦ bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik
jeréb -a m (ẹ̑)
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca
míza -e ž (í)
kos pohištva iz ravne plošče in navadno štirih nog: narediti, postaviti, premakniti mizo; hrastova, javorova miza; kamnita, kovinska, lesena miza / delovne mize v laboratoriju; spraviti listine v pisalno mizo; raztegljiva, zložljiva miza / pogrniti mizo s prtom
// tak kos pohištva, namenjen za serviranje hrane: pripraviti mizo za kosilo; nositi jedi, pijače na mizo; postaviti jed in pijačo na mizo / sesti k pogrnjeni mizi pripravljeni za serviranje hrane; obloženi s hrano / vse mize so že zasedene; streže pri prvi mizi / za mizo, pri mizi se nedostojno vede pri jedi, uživanju hrane; povabiti koga k mizi, za mizo jest, pit; v družbo, ki je pri mizi
// s prilastkom temu podobna priprava za različne namene: v točilnici postavljajo novo biljardno mizo; operacijska, prodajna, točilna miza; panoramska miza mizi podobna plošča z zemljepisnimi imeni, navadno krajev, voda in vzpetin, in nakazanimi smermi do njih; previjalna miza za previjanje dojenčkov
● ekspr. v tistih časih pogosto ni bilo kaj dati na mizo niso imeli živeža ne denarja za hrano; star. poklicati vino na mizo naročiti ga; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; ekspr. karte na mizo! povej, izdaj svoje namene; pog. vsak dan imajo meso na mizi jedo meso; ekspr. (s pestjo) udariti ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. pijača ga je spravila pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; publ. sesti za konferenčno mizo začeti reševati nerešena vprašanja s pogajanji, pogovori; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno
♦ alp. ledeniška miza skalni kladi, ki ju je pustil ledenik drugo na drugi; pravn. ločitev (od mize in postelje) v cerkvenem pravu pri kateri zakonca pretrgata zakonsko skupnost, ostaneta pa v zakonski zvezi; šport. (odskočna) miza del smuške skakalnice, s katerega se skakalec odrine in preide v let; teh. komandna miza z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
napúšč -a m (ȗ) 1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: hiša ima širok, velik napušč;
napušč hiše, hleva / odpeljati voz izpod napušča; postaviti, zložiti pod napušč 2. knjiž. strešica, polička: napušč pod oknom teče okrog in okrog poslopja / kaminski napušč
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni
odlòm -ôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od odlomiti: odlom zoba
2. mesto, kjer je kaj odlomljeno: brez težav je prišel čez odlom / ledeniški, skalni odlom
plezálček -čka [plezau̯čək tudi plezalčək] m (ȃ)
nav. mn., zool. manjše ptice pevke, ki plezajo po drevju, skalah, Certhiidae: muharji in plezalčki / drevesni, skalni plezalček
pljúskati -am nedov. (ȗ) 1. v sunkih se premikati, navadno neenakomerno: morje pljuska in valovi;
nesti posodo tako, da tekočina v njej ne pljuska;
voda v bazenu je visoko pljuskala // nav. ekspr. dajati kratke, tleskajoče glasove ob takem premikanju: v steklenici je pljuskalo vino / dež pljuska že ves dan pada// z udarjanjem po tekočini povzročati kratke, tleskajoče glasove: slišal je, da v temi pljuskajo vesla; riba je pljuskala z repom / ekspr. pljuskati po blatu hoditi2. slišno, navadno neenakomerno udarjati, zadevati ob kaj: jezero pljuska ob skalni breg / ekspr. v obraz mu je pljuskal osvežujoč hlad // v sunkih se razlivati, iztekati: juha v loncu vre in pljuska čez rob; mleko je pljuskalo iz golide / valovi pljuskajo čez krov; pren., ekspr. ta gibanja so začela pljuskati tudi na Slovensko 3. preh. povzročati sunkovito premikanje tekočine: ne pljuskaj mleka // na tak način polivati, izlivati: pljuskati tekočino iz posode; pljuskati si mrzlo vodo v obraz
● ekspr. v srcu ji je pljuskala jeza bila je jezna, jezila se je; ekspr. vsepovsod pljuska veselje vsi se veselijo; knjiž. z vseh strani pljuska vanje grmenje topov se sliši močno topovsko streljanje; ekspr. pljuskala ga je po plečih teplapljuskajóč -a -e:
rahlo pljuskajoči valovi; med skalami pljuskajoče jezero
podòr1 -ôra m (ȍ ó)
knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor
// plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
precèp -épa m (ȅ ẹ́) 1. na enem koncu preklana palica, navadno za lovljenje kač, rakov: narediti, uporabljati precep / loviti s precepom
● cepljenje v precep pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage
♦ vet. lesena priprava za stisnjenje semenovoda, žil, mišic pri kastraciji2. kraj, prostor med dvema navadno zapirajočima se krakoma česa: okno je stisnilo zaveso v precep / kača ni mogla uiti iz precepa; zagozdil se je v skalni precep 3. orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi; primež: dati desko, ključ v precep 4. ekspr., s predlogom položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče: zaradi te izjave ga je dobil v precep;
priti, ujeti se v precep;
imeti koga v precepu / biti v precepu ne moči, znati se odločiti; biti v težkem položaju
prevís -a m (ȋ)
alp. del stene, strmine, več kot 90° nagnjen nad čim: vedriti pod previsom; visok skalni previs; stati na robu previsa / tvegan vzpon čez previs
réz2 -í ž, daj., mest. ed. rézi (ẹ̑) 1. agr. odstranjevanje delov rastlin z rezanjem zaradi redčenja, oblike, rodnosti: rez sadnega drevja, vinske trte;
vpliv rezi na rast / poletna rez / opraviti rez v vinogradu // mesto na rastlini, kjer je kaj odrezano: premazati rez 2. nar. zahodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2:
raztrositi rezi 3. alp. del, kjer se v ostrem kotu stikata dve skalni površini: hoditi po rezi / grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena
● zastar. konju pokladati rez rezanico; star. vzel je sekiro in jo pogladil po rezi rezilu
skálen1 -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skala1: skalni previs;
skalna polica;
skalne razpoke / skalna votlina / skalni klini
♦ alp. (skalni) napušč ozka prečna izboklina v steni; bot. skalni petoprstnik petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh, Potentilla rupestris; skalna špajka rastlina z belimi cveti v socvetju in lopatičastimi pritličnimi listi, Valeriana saxatilis; zool. skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca; skalni plezalček plezalček z velikimi belimi lisami po krilih in repu, Tichodroma muraria; skalna lastovka lastovka z malo ali nič izrezanim repom, Hirundo rupestrisskálno prisl.:
bil je skalno trden, odločen
svòd svóda m (ȍ ọ́) knjiž. obok: delati svod;
stati pod svodom;
svod cerkve, hodnika / skalni svod / modri svod neba; nebesni svod nebo; na večernem svodu so bile zvezde
♦ anat. lobanjski svod zgornji, obokani del lobanje; arhit. banjasti, križni svod banjasti, križni obok
ulómek -mka m (ọ̑) 1. mat. število, izraženo z dvema številoma kot kvocient teh dveh števil: izraziti razmerje dveh števil z ulomkom;
računati z ulomki;
števec in imenovalec ulomka;
cela števila in ulomki / krajšati, razširiti ulomke; odpraviti ulomke v enačbi; dvojni ulomek pri katerem je v števcu ali imenovalcu ali v obeh ulomek; nepravi pri katerem je števec večji od imenovalca, pravi ulomek pri katerem je števec manjši od imenovalca / zapisati kaj v obliki ulomka 2. star. delček, delec: zlepiti ulomke v celoto / to je le majhen ulomek njegovega bogastva / skalni ulomki odlomljeni delci, kosi
vdolbína -e [wdou̯bina] ž (í)
na eni strani odprt prostor v trdni snovi, navadno plitvejši, nižji: izdolbsti, izkopati vdolbino; toča je na pločevini naredila vdolbine; poiskati si zavetje v skalni vdolbini; vdolbine v ledu, lesu, snegu / vdolbine od sedenja, stopal; vdolbina na blazini / pročelje stavbe krasijo vdolbine s kipi; zidna vdolbina / držati peresnik v vdolbini med palcem in kazalcem
// del trdne snovi, ki omejuje tak prostor: obrusiti, pobarvati vdolbino
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í) 1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh;
zlivati juho na krožnik;
umazanijo zlivajo v jamo;
voda se je zlivala čez rob
● ekspr. zlivati gnojnico na ljudi, po ljudeh grdo, nesramno govoriti o njih; ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovalazlívati se
1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
// ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
● ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
♦ fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
zlivajóč -a -e:
z bučanjem valov zlivajoči se kriki;
prim. izlivati
žlámbor -a in -ja m (á) 1. star. votlina v deblu; duplina, duplo: polhi se skrivajo v žlamborih;
bukov žlambor / drevesni žlambor 2. alp. plitev žleb v pobočju: alpinist pleza po žlamboru / skalni žlambor
žlebìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od žleb: deževnica odteka po žlebiču / ukriviti jezik v žlebič / izdolbsti žlebič; žlebiči na stebru; smuči z žlebiči na drsni strani
♦ geogr. zaradi delovanja vode nastala podolgovata vdolbina na nagnjeni kraški skalni površini
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jeréb -a m živ. (ẹ̑) |ptič|: gozdni, skalni ~
jerébovka -e ž (ẹ̑)
odlòm -ôma m, pojm. (ȍ ó) ~ zoba; števn. skalni ~
podmòl -ôla [ou̯ in ol] m (ȍ ó) neobč. skalni ~
podòr1 -ôra m, pojm. (ȍ ó) neobč. ~ stropa podiranje, rušenje; števn. skalni ~
skálen1 -lna -o (ȃ)
skálni -a -o (ȃ) ~ previs
skálnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pobočja
skálen2 -lna -o (ȃ)
skálni -a -o (ȃ) ~a razdelitev
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
lahkôtno nač. prisl. izraža, da hoja, premikanje vzbuja vtis odsotnosti teže, napora
petopŕstnik -a
m bot. rastlina s pernatimi ali z dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
rób-asamostalnik moškega spolaskrajni zunanji del česa
- rob česa
- , rob s čim
- , rob na čem, kje
prenehanje enega in hkrati nastop drugega stanja
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).
kotǫ̑rna, f. = skalni jereb. das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.); = bela jerebica, das Schneehuhn (lagopus), Mik.; — prim. it. cotornice, die Wachtel.
napùšč, -púšča, m. der Vorsprung (arch.), Cig.; der Dachvorsprung, das Vordach, V.-Cig., Jan., Gor.; že se sme to veža imenovati, kar je prav za prav le velik napušč, Zv.; — das Gesims, Cig., Šol.; stebrni n., das Säulengesims, Cig.; — skalni n., der Felsenvorsprung, Bes.; — ein dicker Stollen am Hufeisen, Levst. (Podk.); — tudi: nápušč.
vrábəc, -bca, m. der Sperling; — skalni v., die Steindrossel, C.; — ima vrabca pod klobukom = neče se odkrivati, Vrt.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
erjö́lec -lca m skalni jazbec: i pecsine erjölczom sztánek TA 1848, 84
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
erozíjski lônec -ega -nca m
ledeníški pràg -ega prága m
skálni pràg -ega prága m
tálna moréna -e -e ž
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dráslja -e ž
grêda -e ž
hŕbet -bta m
korozíjski nòž -ega nôža m
ledeníška ráza -e -e ž
ledeníški lônec -ega -nca m
ledeníški obrús -ega -a m
míkrokráške oblíke -ih oblík ž
míkroreliéfna oblíka -e -e ž
periglaciálni skálni tók -ega -ega -a m
periglaciálno skalôvje -ega -a s
pionírska rastlína -e -e ž
pionírska zdrúžba -e -e ž
podledeníška kráška oblíka -e -e -e ž
podòr -ôra m
podórno gradívo -ega -a s
samotár -ja m
skálni hŕbet -ega -bta m
skálni nós -ega nosú m
skálni nòž -ega nôža m
skálni podòr -ega -ôra m
škrápljasti nòž -ega nôža m
tálni ledeníški obrús -ega -ega -a m
tektónska dŕsa -e -e ž
visokogôrska kráška oblíka -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
blók -a m
brítvičar -ja m
dráslja -e ž
grbína -e ž
klín1 -a m
kobáliti grebén -im -- nedov.
kobáljenje grebéna -a -- s
kŕšje -a s
liják -a m
L-klín -a m
lópa -e ž
míks -a m
narávni móst -ega mostú m
obróčkar -ja m
préčni klín -ega -a m
profílni klín -ega -a m
ráza -e ž
sáblja -e ž
skálni blók -ega -a m
skálni dróbec -ega -bca m
skálni klín -ega -a m
skálni ôtok -ega -a m
slapíšče -a s
speciálček -čka m
stálno varoválo -ega -a s
svédrovec -vca m
univerzálni klín -ega -a m
varoválo -a s
vmésno varoválo -ega -a s
vzdólžni klín -ega -a m
zánka za spúst -e -- -- ž
zaréza -e ž
zatikálna téhnika -e -e ž
žlámbor -a m
žlebíč -a m
žmúla -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
Otrok se poganja s »poganjalčkom« ali »poganjavčkom«?Zanima me besedotvorni algoritem za besedo poganjalček.
V dvomu sem namreč:
Ali je pomanjševalnica poganjal-ček
ali je poganjav-ček, podobno kot cepetav-ček.
Sama se nagibam k manjšalnici poganjalček.
Število zadetkov: 108