akrila

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bȃjta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bastȃrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bil ► ˈbiːu̯ ˈbili ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cép2 -í ž, daj., mest. ed. cépi (ẹ̑) nav. mn.
1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: vzel je svoje cepi in odšel v skedenj; tam mlatijo še s cepmi
2. enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepi plemenitih jablan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cimper
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dilje
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dotakníti se in dotákniti se -em se dov. (ī á)
1. približati se tako, da pride do dotika, stika: v pozdrav se je dotaknil čepice; dotaknila se me je in me pobožala; dotakniti se rane; skakalec se je pri doskoku dotaknil tal z rokami; dotakniti se s prsti; na lahko se dotakniti / konici sabelj sta se dotaknili; vrv se je dotaknila tal; pren. nikoli se ga ni dotaknila ljubezen; misel se ga je rahlo dotaknila
// ekspr., z nikalnico izraža, da dejanje, ki izhaja iz osebka, (še) ni nastopilo: skedenj je že gorel, hiše se pa ogenj še ni dotaknil; gozd je čudovit, sekira se ga še ni dotaknila / jedi se ni niti dotaknil; pren. novi čas se ga ni niti dotaknil
● ekspr. noben moški se je še ni dotaknil ni imel z njo spolnih odnosov; ekspr. fant je pošten, nikoli se ne dotakne česa tujega ne vzame, ne ukrade
2. publ. na kratko, nekoliko spregovoriti o čem: govornik se je mimogrede dotaknil še tega vprašanja; z nekaj besedami se je dotaknil tudi položaja v svetu / v svoji razpravi se je dotaknil problema izseljencev
3. ekspr. rahlo udariti: če se me le dotakneš, ti bom vrnil; niti s prstom se te ne smejo dotakniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dovòz -ôza m (ȍ ó)
1. glagolnik od dovoziti ali dovažati: plačati za dovoz; reden dovoz lesa, surovin
2. kraj, prostor, po katerem se dovaža: dovozi so tu širši; urediti dovoz; dovoz na skedenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

E 1. V slovenskih fonemih, ki jih zapisujemo s črko e, (a) se ohranja pslovan. *e (iz ide. *e), npr. česáti. Pslovan. *e je lahko nastal tudi iz ide. *o ali *a neposredno za *i̯. (b) Lahko se je razvil iz pslovan. *ě (iz ide. *ē, *eH, *oi̯, *ai̯ pred soglasnikom), npr. bẹ̑l ali (c) pslovan. *ę (ide. *n̥, *en, *m̥, *em in verjetno tudi *in, *im pred soglasnikom), npr. pẹ̑t. (č) Če sloven. zapis e predstavlja polglasnik, se je ta lahko razvil iz starejšega kratkega, tj. novoakutiranega v zadnjem zlogu ali nenaglašenega polglasnika *ə, v katerega sta sovpadla pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. pȅs. Pslovan. *ь (iz ide. *i) in *ъ (iz ide. *u) v šibki poziciji v vseh sodobnih slovan. jezikih odpadeta, npr. rod. psȁ. 2. (a) V izposojenkah ustreza tujejezičnim e-jevskim glasovom, npr. krẹ́ša, žẹ̑mlja, brẹ̑nta, poleg tega pa še srvnem. ö (knẹ́delj), ie (krẹ̑gati) in redko æ, npr. drẹ́ta. (b) V najstarejših ljudskih izposojenkah sta se tujejezična kratka i in u nadomestila s slovan. *ь oz. *ъ, ki se obnašata enako kot ь in ъ iz ide. *i oz. *u, npr. skedȅnj. 3. V imitativnih besedah e nima izrazite vrednosti, se pa pojavlja, npr. bebljáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

forhuta

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glajt

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gorenji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gori
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gornji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

grušt
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gumn-

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gvavt

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

his

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hiz

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hlev
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hram (Hram)
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ispa
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

jegno

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kamrica
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kašča
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kašta

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

klanica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

klobat

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kod
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kolarnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

konstánta -e ž (ȃ)
1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti: izmeriti konstanto / plinska konstanta ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju
♦ elektr. dielektrična konstanta dielektričnost; mat. konstanta količina, ki ne spreminja svoje vrednosti, stalnica; aditivna konstanta ki se prišteje
2. knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: ti odnosi so konstanta njegove zunanje politike; mlin, skedenj in kozolec so konstante njegovega slikarstva; groteska ima pač svoje konstante in zakonitosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kozolec

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

listnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

listnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

listnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lomīti lọ́mim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lopa

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

márof -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

marof

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostôvi stil. mósti (ọ̑)
1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce / zeleni most most za varno gibanje predvsem divjih živali prek avtoceste
// teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
// knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
● ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; šol. žarg. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

na
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nasipárnica -e ž skedenj, kašča: Tsür; skegyen, naszipárnicza KOJ 1833, 177

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

objémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
1. (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva: mati ga je objemala in poljubljala; dolgo jo je objemal; objemal ga je kot brata; vsi so se objemali / objemal jo je okrog pasu, vratu; pren., ekspr. iztegovala je roke predse in objemala temo
// imeti roke položene okrog česa: stal je vzravnano in objemal steber; ves čas si je objemala kolena
2. ekspr. biti, nahajati se okrog česa; obdajati: kozolci in skedenj objemajo dvorišče; čudovit vrt objema stavbo / gosta megla nas je objemala / večerna zarja objema hribovje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: objemal ga je čuden občutek; sen, spanec jih objema / mehki spomini jo objemajo / prijetna toplota ji objema telo
● ekspr. ogenj objema celo poslopje celo poslopje gori; ekspr. vztrajno je objemal kozarec držal; pil; ekspr. z očmi je objemal vso dolino gledal, ogledoval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

oder
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

osek

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

parma

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

párna -e ž (ȃ) nar.
1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno
2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

parna
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pirgl

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pléva Frazemi s sestavino pléva:
delíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕna, ločíti pléve od zŕnja, ločíti zŕnje od plév, ločíti zŕno od plév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

plevnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pòd1 pôda m, mest. ed. tudi pódu (ȍ ó)
1. obloga na spodnji površini zaprtega prostora, po kateri se hodi: lakirati, loščiti pod; očistiti pod; položiti pod; izrabljen pod; lesen pod; pod iz umetne mase / parketni pod parket / pod avtomobila je načela rja dno; pod vagona je zgorel / cigareto je otresel kar na pod tla; udarjati z nogami ob pod
2. nar. skedenj: spraviti seno na pod; mlatiti na podu
3. mn., geogr. skalnata planota v gorah: na podih sta odložila dereze / Mali podi
♦ agr. pod voza deska, deske, ki se položijo na ogrodje voza; grad. slepi pod podlaga iz lesa, betona, na katero se položi, namesti leseni pod; topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; les. ladijski pod pod iz ožjih, enako širokih desk, sestavljenih na pero in utor; deske, obdelane za tak pod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pȍd1 póda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pod
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pojata

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pristréšek -ška m (ẹ̑)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom
2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

senica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

senik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sheden gl. skedenj ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skadejn gl. skedenj 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skadenj samostalnik moškega spola

GLEJ: skedenj

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [skədənj] m (ə̏ ȁ; ə̀)
gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slame: ob hiši sta skedenj in hlev; delati v skednju; lesen, zidan skedenj / mlatiti na skednju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedènj -dnjà in skèdenj -dnja [kə] m s -èm in -em (ə̏ ȁ; ə̀) mlatiti na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedènj -dnja m
gospodarsko poslopje z delovnim prostorom zlasti za mlatenje in s prostorom za shranjevanje sena, slamepojmovnik
SINONIMI:
nar. pod1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

skedȅnj -dnjȁ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skədə̀nj, -dnjà, m. die Scheune, die Scheuer; der Dreschboden, die Tenne, Mur., Cig.; — tudi: skə̀dənj, Štrek.; — prim. skegenj, škegen, stvn. scugin, scugina, Scheune, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj [skǝdə̏nj] samostalnik moškega spola

skedenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj (skadenj, skedenj) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

skedenj m, F2, area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn. Isa:30.v.24. scheüer; horreum, ṡkedeîn, pod, ṡhitna hiſha; prim. skladenj 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj -dnja m skedenj: s' djajna ſe poſna zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka, zhe shlishi v' ta nebeſki ſkedejn tož. ed., ali pak v' ta paklenſki ogin (II, 200) ǀ v'Nebeſki ſkeden tož. ed. ſpravili (II, 586) ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni mest. ed. sazhne gniti (V, 571) ← stvnem. scugin(a) ‛skedenj’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj -dnja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj sam. m ♦ P: 10 (TT 1557, KPo 1567, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedènj -dnjà m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedènj -dnjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skedenj ► sˈkėi̯dėn’ -dn’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skèdenjski -a -o [skədənjski] prid. (ə̀)
nanašajoč se na skedenj: skedenjska vrata / skedenjski ključ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skednjen ► skėi̯dˈn’ẹːn -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, ogr.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skejdenj ipd. gl. skedenj ipd.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skiden -dna samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

skiden gl. skedenj ♦ P: 1 (MTh 1603-kor.)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

státi, stȃnem, vb. pf. 1) treten: počakaj, da stanem pogledat na vrt! stal sem za skedenj, s konja, s postelje stati, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) ankommen, zu stehen kommen, kosten (v tem pomenu tudi impf., Mik.), to me težko (s težka, Dol.) stane, das kommt mir schwer an; kar ljudje radi store, to jih lahko stane, Trub. (Post.); ko bi me glavo stalo, wenn es mich den Kopf kosten sollte; koliko te stane hiša? wie hoch kommt dir das Haus zu stehen? Odrešenika smo veliko stali, C.; — 3) = vstati, ogr.-Valj. (Rad); — 4) s. se, geschehen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

steljnati
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

svisl-

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ščúrkov -a -o prid. (ú)
etn., v zvezi ščurkov skedenj pastirska igrača v obliki hišice iz leskovih paličic, znana na Tolminskem:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ščúrkov -a -o (ú) nardp. ~ skedenj |pastirska igrača|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ščúrkov, adj. Grillen-: š. skedenj, neka igrača s koščki lesa, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let. 1892, 39.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škədə̀nj, -dnjà, m. = skedenj, C., Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škègen -gna tudi škègenj -gnja m skedenj: Skegyen Tsür KM 1790, 95; Tsür; skegyen KOJ 1833, 177; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; ſzilje v-skegyen ſzpravo KM 1790, 32; fticze niti ne ſzprávlajo vu skegnye KŠ 1771, 20; szemen Vu skegnye vküppoberte KAJ 1848, 406; ogen 100 skegnyov zapepélo AIP 1876, br. 5, 7; skegnye vidi KAJ 1870, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

škəgə̀nj, -gnjà, m. = skedenj, C., ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štagelj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štala
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štulberh

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

šūpa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

šupa2 [skedenj] sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

šupa
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ta
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ta
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

toblat

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

trahtar

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

v
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vmés prisl. (ẹ̑)
1. izraža položaj med dvema ali več točkami: zraven hiše stojita hlev in skedenj, vmes je vodnjak; dati, postaviti kaj vmes; trava je precej redka, vmes rastejo jagode
2. izraža izvzemanje iz večje količine: v košari je precej lepih jabolk, vmes pa so tudi gnila; na trgu je veliko ljudi, vmes so tudi tujci
3. izraža trajanje, potek med prekinitvami kakega dejanja, stanja: vzpenjali so se in vmes počivali; bilo je precej hladno, vmes so bile otoplitve
// izraža, da se kaj dogaja med potekanjem drugega dejanja: lilo je, vmes pa je grmelo in se bliskalo / ekspr. ne vtikaj se vmes, kadar govorijo odrasli
● biti vmes pog. pojasnil sem jim, kaj je vmes za kaj gre, v čem je bistvo; pog. prosim za čimprejšnji odgovor, ker je vmes stava ker gre za stavo; pog. od takrat je bilo že precej zim vmes je minilo; pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; v pravem času poseči vmes narediti, ukreniti kaj takega, kar (odločilno) vpliva na potek česa; pog. delo bo končal, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; pog. zmeraj pride kaj vmes se zgodi kaj nepričakovanega; kaj prepreči namere, načrte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vmés1 prisl. (ẹ̑)
1. mestov. prostor. Zraven hiše sta hlev in skedenj, ~ je vodnjak; Prišlo je veliko ljudi, ~ so tudi tujci
2. smer. prostor. dati, postaviti kaj ~
3. čas. Hodili so in ~ počivali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vozen
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrh
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrhhléven -vna -o prid. (ẹ̑)
etn. postavljen, zgrajen vrh hleva: vrhhlevni skedenj; vrhhlevna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrhhléven -vna -o (ẹ̑)
vrhhlévni -a -o (ẹ̑) ~ skedenj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ)
1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
// dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
// poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
● ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zgoréti -ím dov., zgôrel (ẹ́ í)
1. izginiti, uničiti se v ognju, plamenu: les, papir zgori; te snovi ne zgorijo; zgoreti na grmadi, v peči; do konca, nekoliko, popolnoma zgoreti; hitro zgoreti; zgoreti kot bakla, slama / zgoreti v ognju / satelit je zgorel v atmosferi
// biti v požaru, ognju uničen: domačija je zgorela; nihče se ni rešil iz goreče hiše, vsi so zgoreli; vse jim je zgorelo; ekspr. skedenj je zgorel do tal popolnoma
2. s tem izginjenjem, uničenjem dati energijo: gorivo, plin zgori; taka zmes zgori eksplozivno / hrana zgori v telesu
● knjiž. spomin na ta dogodek je že zgorel nihče se ga več ne spominja; ekspr. če ne bo dežja, bo na polju vse zgorelo bo uničeno zaradi vročine, suše; ekspr. zgoreti od napora izčrpati se, oslabeti; ekspr. od sramu bi najraje zgorel zelo me je sram; tako je vroče, da bom zgorel zelo mi je vročeprim. izgoreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 115