skladátelj -a m (ȃ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe: operni, zborovski skladatelj;
skladatelj zabavne glasbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ilustrírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. izdelati, narediti ilustracije: knjigo je ilustriral domači slikar; ilustrirati novelo, povest / pozna se mu, da je že dosti ilustriral
- 2. napraviti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega, ponazoriti: te številke najbolje ilustrirajo stanje poljedelstva; ilustrirati misel na primerih, ob primerih; ilustriral je, kako take sile škodujejo vsemu delovanju; ilustrirati z nekaj podatki / skladatelj zna sijajno ilustrirati posamezna razpoloženja; s ploskanjem in gibi so otroci ilustrirali vsebino pesmi
ilustríran -a -o: knjiga je bogato ilustrirana / ilustrirani časopis, tednik; ilustrirana revija revija z mnogimi ilustracijami in slikami, ki jih pogosto pojasnjuje le kratko besedilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komponírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo
// redko ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral - 2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako
komponíran -a -o: prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
modulírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. knjiž. spreminjati višino, barvo glasu in hitrost v govoru: zna lepo modulirati / igralec je z občutkom moduliral besedilo / v visokih smrekah je zašumel veter in začel modulirati
// muz. prehajati iz ene tonalitete v drugo: skladatelj učinkovito modulira melodijo - 2. elektr. vplivati na visokofrekvenčno nihanje z nihanjem z nižjo frekvenco: modulirati nihanje oddajnika
modulíran -a -o: rafinirano moduliran alt igralke; modulirana visokofrekvenčna nihanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
oblikóvnost -i ž (ọ̄) - 1. značilnost česa oblikovno določenega, urejenega: poudarjali so idejnost umetnosti, zanemarjali pa oblikovnost / ta skladatelj šele išče nove oblikovnosti / publ. življenje obraza je skušal prenesti v poudarjeno oblikovnost likovnost
- 2. značilnost snovi, da se da oblikovati: material je izbiral glede na vzdržljivost in oblikovnost
- 3. redko oblikovitost, oblikovanost: v oblikovnosti tal je vidno delovanje nekdanjega ledenika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
poskrbéti -ím dov. (ẹ́ í) - 1. navadno v zvezi z za z aktivnostjo omogočiti
- a) uresničitev, normalen potek česa: poskrbeti moraš za red; poskrbel bom za varno pot / poskrbel bom, da bo dolg poravnan; ekspr. bom že poskrbel, da boš kaznovan / poskrbeti je treba za kruh, mleko za nabavo kruha, mleka; kdo bo poskrbel za večerjo; pren. sonce je poskrbelo za toploto
- b) zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: poskrbeti za dojenčke / za ranjence so dobro poskrbeli
// z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: on bo poskrbel za organizacijo tekmovanja; poskrbeti za selekcijo / za zabavo gostov bo že on poskrbel on bo zabaval goste
// ekspr. otroci so poskrbeli za nemir so bili nemirni
- 2. zastar. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: poskrbel ti bom podatke o tem; poskrbeti si zaslužek
● zastar. poskrbel je vse svoje družinske zadeve uredil; publ. igro je režiral gost, za glasbo je poskrbel domači skladatelj skomponiral; ekspr. tekmovalec je poskrbel za presenečenje je nepričakovano zmagal; je bil nepričakovano premagan; šalj. treba je poskrbeti tudi za želodec jesti; iron. poskrbela je, da je časopisne rubrike škandalov niso zanemarjale živela, ravnala tako, da so o njej pisali v časopisnih rubrikah škandalov
poskrbljèn -êna -o v povedni rabi: za izobrazbo otrok je poskrbljeno; za šolske knjige je bilo slabo poskrbljeno šolskih knjig ni bilo dovolj; v taki stavbi je poskrbljeno za prepih; na ladji je dobro poskrbljeno za udobje / kot opozorilo za pijačo in jedačo (je) poskrbljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
skládati -am nedov. (ȃ) - 1. dajati kaj skupaj v urejeno obliko, zlasti drugo na drugo: skladati deske, drva / skladati na kup; skladati v kopo, skladovnico / skladati stvari v kovček zlagati
- 2. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo: skladati opere / skladatelj veliko sklada
// star. ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: skladati pesmi, povesti / skladati verze
skládati se biti tak, da s čim drugim sestavlja- a) urejeno, prijetno celoto: barve se lepo skladajo; ta hiša se ne sklada z okolico
- b) logično urejeno celoto: ta izjava se ne sklada z njegovimi prejšnjimi trditvami / prepis se sklada z izvirnikom se ujema
● redko fant in dekle se skladata se ujemata, se razumeta; državna in narodnostna meja se ne skladata se prostorsko ne pokrivata, nista isti; zastar. sreča se sklada iz malenkosti sestoji; s sogovornikom se ne sklada se ne strinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
verístičen -čna -o prid. (í) - 1. ki pri upodabljanju, prikazovanju strogo posnema objektivno resničnost: verističen opis vojne; veristični prizori na sliki; veristična igra igralcev
- 2. nanašajoč se na veriste ali verizem: veristična glasba, literatura / veristični skladatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kompozicíjski tudi kompozícijski -a -o prid. (ȋ; í) - 1. nanašajoč se na kompozicijo: drevesa so na tej sliki glavni kompozicijski element / drama ima svoj kompozicijski red / grad je bil s parkom organska kompozicijska celota / v glasbi se je pojavila vrsta novih kompozicijskih sistemov
- 2. nanašajoč se na komponiranje: skladatelj odlično obvlada kompozicijsko tehniko
♦ muz. kompozicijski stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej
kompozicíjsko tudi kompozícijsko prisl.: kompozicijsko je roman zelo dober
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
máša -e ž (á) - 1. rel. glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju: mašo bo opravil župnik / črna maša ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; nedeljska, slovesna maša; nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; zlata maša; tiha maša brez petja
// ljudje gredo od maše; iti k maši; biti pri maši
// besedilo za ta obred: knjiga obsega nedeljske in praznične maše - 2. muz. skladba na mašno liturgično besedilo: skladatelj je napisal tri maše / vélika maša
- 3. nižje pog., z oslabljenim pomenom, v zvezi gôtova maša poudarja trditev: tako bo, pa gotova maša
● pog. dati za mašo dati honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu; nar. mala maša praznik Marijinega rojstva 8. septembra; mali šmaren; nar. velika maša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta; veliki šmaren; nar. med mašami čas od 15. avgusta do 8. septembra; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; mala maša za suknjo vpraša s septembrom se začenja hladno vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ópera -e ž (ọ̑) - 1. odrsko glasbeno delo s petim besedilom in instrumentalno spremljavo: napisati opero; skladatelj oper; arija iz Verdijeve opere Traviata; libreto za opero / poslušati opero; radijska izvedba opere
♦ muz. jazz opera pisana v stilu jazza; komična opera z zabavno, veselo vsebino; resna opera - 2. poslopje (osrednjega) opernega gledališča: opera je bila popolnoma zasedena; obnavljati opero / sopranistka ljubljanske Opere; gostovanje zagrebške Opere ansambla, igralcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
péven -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
simfónik -a m (ọ́) skladatelj simfonične glasbe: je eden največjih simfonikov;
simfonik in operni skladatelj;
pren., knjiž. simfonik jezika // član simfoničnega orkestra: simfoniki imajo vajo / koncerti dunajskih simfonikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
harmóničnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture;
objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
iznajdováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa: iznajdovati konkretne oblike odnosov med ljudmi / skladatelj nenehoma išče in iznajduje odkriva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ofertórij -a m (ọ́) rel. besedilo, ki se moli ali poje pri maši med darovanjem: ofertorij in graduale // muz. skladba na tako besedilo: skladatelj je napisal več ofertorijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
oplájati -am nedov. (á) - 1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
- 2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati
oplájati se knjiž., ekspr. zajemati, dobivati iz česa: skladatelj se oplaja ob ljudski glasbi / oplajati se in duhovno bogateti ob Prešernu
● ekspr. estetika in idejna kritika se medsebojno oplajata dopolnjujeta, vplivata druga na drugo
oplajajóč -a -e: bral je klasike, oplajajoč se ob njihovi umetnosti; oplajajoča moč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ponazárjati -am nedov. (á) delati, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: z risbami ponazarjati dogodke okrog sebe;
večji del filma ponazarja spomine na njegovo mladost / ples ponazarja gibanje medvedov; prihod deklet ponazarja skladatelj s kolom / fotografije ponazarjajo znane igralce prikazujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
ponazoríti -ím dov., ponazóril (ī í) narediti, da kaj zaradi svoje nazornosti pripomore k boljšemu razumevanju obravnavanega: s temi številkami ponazoriti stanje v gospodarstvu;
vsa pravila je ponazoril s primeri / skladatelj je v skladbi čudovito ponazoril tek potočka čez brzice; z gibi in glasovi so otroci ponazorili prihajanje pomladiponazorjèn -êna -o: na sliki je ponazorjeno delovanje stroja; grafično ponazorjeni rezultati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
pôznoromántičen -čna -o prid. (ó-á) nanašajoč se na pozno romantiko: poznoromantični filozofski lirizem / poznoromantični skladatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zabárvati -am dov. (ȃ) redko obarvati: snov je vodo rdečkasto zabarvala;
nebo se je modro zabarvalo / mrzel zrak ji je zabarval lica / skladatelj je skladbo romantično zabarvalzabárvan -a -o: rdeče zabarvana tekočina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zbôrovski tudi zbórovski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na (pevski) zbor: rad posluša zborovsko petje / zborovska pesem, skladba; znan zborovski skladatelj; redko zborovski dirigent zborovodja // določiti zborovsko zasedbo / zborovska literatura tiskane skladbe za zbor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zgódnjeromántičen -čna -o prid. (ọ̄-á) nanašajoč se na zgodnjo romantiko: zgodnjeromantični slog / zgodnjeromantični skladatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
instrumentírati -am tudi inštrumentírati -am dov. in nedov. (ȋ) muz. napisati glasbeno delo za skupino glasbil, zlasti za orkester: instrumentirati opero;
skladatelj je instrumentiral klavirsko skladbo ruskega mojstrainstrumentíran tudi inštrumentíran -a -o: instrumentirane klavirske etude
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kantáta -e ž (ȃ) muz. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester: izvajati kantato;
slavnostna kantata;
skladatelj kantat in oratorijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kántor -ja m (ȃ) nekdaj pevec, ki začenja in vodi petje v cerkvi: bil je kantor in skladatelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
koncertíranje -a s (ȋ) glagolnik od koncertirati: skladatelj se ukvarja tudi s poučevanjem in koncertiranjem;
javno koncertiranje / žabje koncertiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
moderníst -a m (ȋ) kdor sledi novi smeri, zlasti v umetnosti: pisatelj, skladatelj sodi med moderniste;
pogumen modernist;
modernist v filmu;
arhitekt modernist / pog. v dnevno sobo bi rad obesil kakega modernista sliko takega slikarja // pripadnik slovenske moderne: četverica naših modernistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
modulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na modulacijo: skladatelj je pokazal velik smisel za modulacijske menjave / modulacijski vod; modulacijska linija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
muzikál in musical -a [druga oblika muzikál in mjúzikl] m (ȃ; ȗ) zlasti v angleškem in ameriškem okolju odrsko glasbeno delo z elementi operete, kabareta, glasbena komedija: skladatelj muzikalov;
scenarij za muzikal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
muzikológ -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z raziskovanjem glasbe: kongres muzikologov;
skladatelj in muzikolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
operéta -e ž (ẹ̑) odrsko glasbeno delo lahkotnega značaja s petim in govorjenim besedilom ter instrumentalno spremljavo: igrati opereto;
skladatelj operete;
libreto za opereto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
orkestrírati -am dov. in nedov. (ȋ) muz. napisati, prirediti glasbeno delo za orkester: to pesem je orkestriral znan skladatelj;
pren., knjiž. pesnik je orkestriral glasove v rimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
tróspèv in tróspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za tri glasove ali tri glasbila: peti trospev;
skladatelj trospevov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
uglásbiti -im dov. (ā ȃ) dati čemu glasbeno, zvočno podobo: pesem je uglasbil znani skladateljuglásben -a -o: nanovo uglasbeno besedilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
atonalíst -a m (ȋ) skladatelj atonalne glasbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kántávtor -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
komponíst -a m (ȋ) kdor ustvarja, piše glasbena dela, skladbe; skladatelj: zborovanje komponistov;
operni, zborovski komponist;
komponist elektronske glasbe / dela kot komponist pri nekem filmskem podjetju
♦ šah. kdor sestavlja šahovske probleme ali študije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.