Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

sklédnik -a m (ẹ̑)
etn. kos pohištva zlasti v kmečki hiši za shranjevanje skled: na steni sta visela sklednik in žličnik; jemati sklede iz sklednika
žlíčnik -a m (ȋ)
1. nav. mn., gastr. jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico: iz zmesi jajc, skute in zdroba narediti žličnike; zakuhati žličnike v juho / vodni, vranični, zdrobovi žličniki; snežni žličniki iz snega; solnograški žličniki na maslu pečeni za pest veliki iz rahle zmesi jajc, sladkorja, moke, ki se jedo vroči
2. etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: vzeti žlico iz žličnika; sklednik in žličnik
sklédnjak -a m (ẹ̑)
nar. sklednik: lončene sklede v sklednjaku
Število zadetkov: 3