berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka] 1. hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑brati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
čičeríka čičeríke samostalnik ženskega spola [čičeríka] 1. kulturna rastlina z manjšimi listi na obeh straneh razvejanega stebla in okroglimi rumenkastimi zrni v kratkih napihnjenih strokih; primerjaj lat. Cicer arietinum; SINONIMI: čičerka 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: čičerka
ETIMOLOGIJA: hiperkorektno iz ↑čičerka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se] 1. steči v manjši količini, navadno počasi
2. ekspresivno priti, pojaviti se od kod
FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
túna túne samostalnik ženskega spola [túna] 1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl] 1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme
2. podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj
STALNE ZVEZE: morski datelj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija] 1. glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom1.1. listi te solate kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
gauda1 glej gávda1
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
gorgonzóla gorgonzóle samostalnik ženskega spola [gorgonzóla] mehki sir iz kravjega mleka, z zeleno plesnijo in rahlo pikantnega, slanega okusa, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. gorgonzola, po italijanskem kraju Gorgonzola - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja] 1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
kúskus kúskusa samostalnik moškega spola [kúskus] 1. živilski izdelek iz grobo mlete pšenice durum v obliki drobnih kroglic
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Couscous, angl. couscous in frc. couscous ter berber. kuskus iz arab. kuskus, iz kaskasa ‛drobiti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
mlínec mlínca samostalnik moškega spola [mlínəc] 1. navadno v množini tanko razvaljano pečeno testo, navadno nekvašeno1.1. navadno v množini jed iz takega poparjenega in zabeljenega testa
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk., čak. mlȉnac, ukr. mlynécь, dluž. mlińc < pslov. *mlinьcь iz *mlinъ < ide. *mliHno- ‛steptan, stolčen’ iz *mlei̯H-, glej ↑mleti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
pegátka pegátke samostalnik ženskega spola [pegátka] 1. kokoši podobna domača ptica z grahastim perjem, koščenim izrastkom na glavi in povešenim repom; primerjaj lat. Numida meleagris 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. iz zoologije kokoši podobna ptica z golo glavo in povešenim repom, ki živi v Afriki; primerjaj lat. Numididae
ETIMOLOGIJA: ↑pega
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja] 1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda
ETIMOLOGIJA: ↑piranha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp] 1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: ↑posipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.
tunína tuníne samostalnik ženskega spola [tunína] ETIMOLOGIJA: ↑tuna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 6. 2024.