slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
skáza -e ž (ȃ) poud. Ta izdelek je prava ~ |je slab|; člov., poud. mojster ~ |slab delavec|
vréden -dna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) hiša, ~a petdeset milijonov; poud.: ~ človek |zelo dober, pošten; zelo sposoben|; dosti ~ nakit |dragocen|; eden vrednejših pesnikov |pomembnejših|; nevtr. biti veliko ~; vreden koga/česa pomilovanja ~ človek; iron. svojega denarja ~ človek |slab, pokvarjen|; poud.: zlata ~ nasvet |zelo dober, koristen|; ženska, ~a greha |privlačna, zapeljiva|; Ni ~, da zanj skrbiš |ne zasluži|; vreden za koga/kaj stanovanje, veliko ~o ~ družino; poud. Ta prstan je zame veliko ~ |mi veliko pomeni|
vrédno -ega s, pojm. (ẹ́) ločiti ~ od nevrednega
vrédnost -i ž, pojm. (ẹ́) določiti ~ hiše; blagovna ~; poud. Ta roman nima nobene ~i |je slab|; števn., neobč. kulturne ~i vrednote
nèdopústno nač. prisl. (ȅú) ~ ravnati; poud. ~ slab jezik |zelo slab|
bolán2 -a -o; bolj ~ (ȃ) sleng.: ~ film |slab|; ~a ideja |nora, neumna|
cenén -a -o bolj ~ (ẹ̑) ~ izdelek; poud. ~ dovtip |slab|
cenénost -i ž, pojm. (ẹ̑)
čúden -dna -o; bolj ~ (ú ȗ ú; ȗ) ~ človek; omilj. uživati ~ sloves |slab|
čúdno -ega s, pojm. (ú; ȗ) opaziti nekaj ~ega
čúdnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
deklasíranec -nca m z -em člov. (ȋ) socialni ~; slabš. |slab, pokvarjen človek|
deklasíranka -e ž, člov. (ȋ)
deklasírančev -a -o (ȋ)
fígast -a -o; bolj ~ (í) slabš. ~ delavec |nesposoben, slab|
galjót -a m, člov. (ọ̑) ~ na galeji; poud. |pokvarjen, slab človek|
gárjav -a -o; bolj ~ (á) ~ pes; slabš. biti ~a ovca v razredu |slab učenec|
gárjavost -i ž, pojm. (á)
kako.. prvi del podr. zlož. |slab; grd; neprijeten| kakofoníja, kakografíja
klínec1 -nca m s -em (ȋ) poud. |klin|; pokr. zobotrebec; živ., nizk. |moški spolni ud|; člov., nizk. |ničvreden, slab človek|
klínčev -a -o (ȋ) nizk.
kriminálen -lna -o; bolj ~ (ȃ) To njegovo dejanje je ~o; poud. ~ nastop |zelo slab, nesprejemljiv|
kriminálni -a -o (ȃ) ~ roman; ~a policija kriminalistična policija
kriminálnost -i ž, pojm. (ȃ)
kúrec1 -rca m s -em živ. (ȗ) nizk. |moški spolni ud|; zmer. ~ te gleda; člov., nizk. Ta ~ je vsega zmožen |ničvreden, slab človek|
kúrčev -a -o (ȗ) nizk.
lép -a -o tudi lép -a -ó; -ši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑; ẹ̑) ~ fant; poud.: ~ dan |sončen, jasen|; pisati ~ jezik |pravilen, izrazno bogat|; ~ rezultat |zelo dober|; doživeti ~o starost |visoko|; plačati ~o vsoto |precej veliko, precejšnjo|; imeti vedno ~o stanovanje |čisto, pospravljeno|; iron. ~ prijatelj, ki te v nesreči zapusti |slab|; biti ~ v obraz; poud. Vedno je ~ |se lepo oblači|; Hvala ~a |vljudnostni izraz, navadno hvaležnosti|
lépi -a -o (ẹ́) neobč. ~ spol ženske
lépi -ega m, člov. (ẹ́) Zbrali so se sami ~i
lépa -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) ~e ne dobi, grde ne mara
lépo -ega s, pojm. (ẹ́) ~ v umetnosti
lépše -ega s, pojm. (ẹ̑) reči kaj zaradi ~ega |zaradi boljšega vtisa|
na lépem čas. prisl. zv. (ẹ̑) poud. ~ (vsem) ~ odpotovati |nenadoma, nepričakovano|
literát -a m, člov. (ȃ) književnik, pisatelj; slabš. |slab pisatelj|
literátka -e ž, člov. (ȃ) književnica, pisateljica
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
nadlóžen -žna -o; bolj ~ (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) star. onemogel, slab
nadlóžnost -i ž, pojm. (ọ́) star. onemoglost, slabost
napáčen -čna -o in nápačen -čna -o; bolj ~ (ȃ; ȃ) ~ naslov; poud. Fant ni ~ |ni slab|
napáčno -ega in nápačno -ega s, pojm. (ȃ; ȃ) storiti kaj ~ega
napáčnost -i in nápačnost -i ž, pojm. (ȃ; ȃ)
nebogljèn -êna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅ é é; é) ~ otrok; poud. ~ prevod |slab, neizdelan|
nebogljênost -i ž, pojm. (é)
nèčíst -a -o; bolj ~ (ȅȋ ȅí ȅí; ȅȋ) ~ zrak; poud.: ~ otrok |umazan, zanemarjen|; ~ značaj |slab, nepošten|
nèčístost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
nèdóber -dôbra -o (ȅọ́ ȅó ȅó) ~ kritik; olepš. ~ zrak |slab|
nèkvalitéten -tna -o; bolj ~ (ȅẹ̑) ~ izdelek nekakovosten, slab
nèkvalitétnost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèmogóč -a -e; bolj ~ (ȅọ́; ȅọ̑ ȅọ́ ȅọ́) ~ cilj; poud.: ~ izraz |slab, neprimeren|; imeti ~ značaj |težaven|
nèmogóčost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nèplemenít -a -o; bolj ~ (ȅȋ) ~ človek; omilj. ~ namen |slab|
nèplemenítost -i ž, pojm. (ȅȋ)
nèpoštèn -êna -o; bolj ~ (ȅȅ ȅé ȅé) ~ človek; omilj. ~ namen |slab|
nèpoštênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèprebavljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~a hrana; poud. ~ roman |slab|
nèprebavljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèsolíden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅí ȅȋ ȅí; ȅí) ~ izdelek slab, nekakovosten; poud.: ~ temelj za življenje |premalo trden|; ~o znanje |nezadostno, pomanjkljivo|
nèsolídnost -i ž, pojm. (ȅí)
nèvesél -a -o [-u̯]; bolj ~ (ȅẹ̑) mrk, ~ človek; omilj.: ~ dogodek |žalosten|; ~ položaj |slab, nespodbuden|
nèvesélost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèvzdŕžen -žna -o; -ejši -a -e (ȅŕ; ȅȓ; ȅŕ; ȅȓ) ~ napor; spolno ~; poud. ~ položaj |neprimeren, slab|; ~a bolečina; poud. ~o stališče |nesprejemljivo|
nèvzdŕžnost -i ž, pojm. (ȅŕ; ȅȓ)
neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|
nivó -ja m z -em (ọ̑) ~ cestišča; ~ tekočine; publ.: življenjski ~ prebivalstva raven; prehajati z estetskega ~a na sociološki področja; biti na ~u biti dober, kakovosten; Pojava sta na istem ~u sta enakovredna, sta istovrstna; biti pod ~em podpovprečen, slab
nobèn1 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. vrst. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) Kruha niso imeli več ~ega, ne belega ne črnega; ~ega zadržka nima, ne moralnega ne pravnega; ~ih novic ne prinašam, ne dobrih ne slabih nikakršnih; poud. To ni ~ avto |je slab, neugleden|
obrtník -a m, člov. (í) združenje ~ov; slabš. biti bolj ~ kot umetnik |slab umetnik|
obrtníca -e ž, člov. (í)
obrtníčin -a -o (ȋ)
oficírček -čka m, člov. (ȋ) manjš.; iron. |slab oficir|
píčka -e ž (ȋ) nizk. |žensko spolovilo|; člov., nizk.: Ta ~ me zapostavlja |ničvreden, slab človek|; dobra ~ |(mlada) ženska|
pízda -e ž (í; ȋ) nizk. |žensko spolovilo|; člov., nizk. ~ je, ker tega ni naredil |ničvreden, slab človek|; zmer. Molči, ti ~
pocéni1 -- --; cenêjši -a -e (ẹ́; ȇ) ~ obleka; poud. ~ film |malovreden, slab|; poud. ~ ženska |vlačuga|; Hrana ni ~; prim. cenejši
pomágati -am in pomágati in pomagáti -am dvovid. -aj -ajte in pomágaj -te in -ájte; nedov. -ajóč, -áje; -al -ala in pomágal -ála, -at, -an -ana; pomáganje; (-at) (á; á/á á) komu/čemu ~ sosedom; ~ kuhati; pomagati komu/čemu z/s kom/čim ~ prijatelju z dobrim nasvetom; poud. Z njim si ne more dosti ~ |Je slab, nesposoben|
ponesréčen -a -o; bolj ~ (ẹ̑) ~ načrt; poud. imeti ~ plašč |slab, neprimeren|
ponesréčenost -i ž, pojm. (ẹ̑)
románček -čka m (ȃ) manjš.; slabš. |slab roman|
skázek -zka m (ȃ) poud. iz slike narediti pravi ~ |slab izdelek|
skísan -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ zrak |pokvarjen, slab|; ~o mleko; poud. Ta človek je že ves ~ |nesposoben|
skísani -a -o (ȋ) kmet. ~a zemlja
skísano -ega s, snov. (ȋ) zaudarjati po ~em
skísanost -i ž, pojm. (ȋ)
spúfan -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog.: imeti star, ~ avtomobil slab, izrabljen; ~ trgovec obubožan, propadel
spúfanost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog.
súženjski -a -o [žə] (ú) ~ položaj; slabš. ~ prevod pesmi |dobeseden, slogovno slab|; poud. ~ vloga žensk v takratni družbi |podrejena, odvisna|
škandalózen -zna -o; bolj ~ (ọ̑) ~ podatek sramoten; slabš. ~ izdelek |zelo slab, nekakovosten|; ~o dejanje
škandalóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
škàrt.. tudi škárt.. prvi del podr. zlož. (ȁ; ȃ) |slab, nekakovosten| škàrtblagó tudi škártblagó
šlámpast -a -o; bolj ~ (á) neknj. ljud. površen, slab: biti ~ pri delu
štórast -a -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) slabš.: ~ človek |neroden, okoren|; ~ izgovor |slab|
usrán -a -o; bolj ~ (á) nizk.: ~e hlačke |umazane z iztrebki|; ~i čevlji |blatni|; majhen, ~ hotel |neugleden, slab|; zmer. Reva ~a
usránost -i ž, pojm. (á) nizk.
zafúran -a -o; bolj ~ (ȗ) neknj. pog.: ~ denar zapravljen; Položaj je ~ slab, neugoden
zafúranost -i ž, pojm. (ȗ) neknj. pog.
zanìč1 -- --; bolj ~ (ȉ) knj. pog.: ~ izdelek nekakovosten, neuporaben; ~ hrana brez okusa; premalo izdatna; imeti ~ oči biti zelo slaboviden; ~ vreme deževno, mrzlo; Bolnik je še ~ zelo slab, brez moči; To zdravilo je ~ zelo neučinkovito; zanič za kaj biti ~ ~ vojsko nesposoben
zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|
zavóžen -a -o; bolj ~ (ọ́) knj. pog.: ~o podjetje propadajoče; Položaj je ~ slab, neugoden
zavóženost -i ž, pojm. (ọ́) knj. pog.
zavóženec -nca m z -em člov. (ọ́) poud. |kdor je prišel v slab, neugoden položaj|
zavóženka -e ž, člov. (ọ́) poud.
zavóženčev -a -o (ọ́) poud.
zèl zlà zlò [-u̯]; zlêjši -a -e (ə̏ ȁ ȍ; é) neobč.: ~ človek hudoben, slab; ~a bolezen težka, huda; ~a slutnja huda
zlì -a -o (ȉ) ~ duh
zlò -êga s, pojm. (ȍ é) neobč.: ne pričakovati nič ~ega hudega; boj med dobrim in ~im slabim
zlóst -i ž, pojm. (ọ̑) neobč.
zvárek1 -rka m (ȃ) zvarjenec; slabš. filmski ~ |slab film|
žáltav -a -o [u̯t]; bolj ~ (á) ~a slanina |pokvarjena|; poud. ~ položaj |neprijeten, slab|
žáltava -e [u̯t] ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~ mu prede |Slabo se mu godi|
žáltavo -ega [u̯t] s, snov. (á) okus po ~em
žáltavost -i [u̯t] ž, pojm. (á)
živéti -ím nedov. žívi -íte, -èč -éča; žível -éla, -èt/-ét, -ét -éta; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik komaj še ~i; Kamela ~i v puščavi; ~ na deželi; poud.: Ni vreden, da ~i |Slab, ničvreden je|; Naj ~i predsednik |izraža pozdrav|; ~ v senci |biti neopazen, nepomemben|; neobč. živeti koga/kaj ~ resnico; °~ ženo in otroke preživljati; živeti od česa ~ ~ kmetijstva; poud. živeti za koga/kaj ~ ~ otroke |porabljati čas zanje, ukvarjati se z njimi|; ~ ~ svoj poklic |porabljati čas, sposobnosti zanj|; živeti ob čem ~ ~ kruhu in krompirju |hraniti se samo s kruhom in krompirjem|; živeti v čem ~ ~ pričakovanju obiska; živeti z/s kom/čim Sin ne ~i več s starši; omilj. On ~i z več ženskami |ima spolno razmerje|; poud. ~ z naravo |biti dejavno, čustveno povezan|
°živéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ s pospravljanjem po hišah preživljati se
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)
kontákt -a m (ȃ) ~ med površinama stik, dotik; elektr. dober, slab ~; vklopiti ~ pri avtomobilu; imeti, navezati ~ s kom stike, zvezo; biti v ~u s kom v stiku, v zvezi; vtičnica z varnostnim ~om
milijón1 -a m (ọ̑) trije ~i; šteti do ~, do ~a; več ~ov let; prakt.sp. izposoditi si ~ |milijon denarnih enot|; poud.: ~e ima na banki |veliko denarja|; slab ~ |malo manj kakor milijon|
nèizdélan -a -o (ȅẹ̑) ~ kip; slab, ~ prevod
nèizdélanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèpopravljívo nač. prisl. (ȅí) ~ pokvariti; poud. ~ slab človek |zelo|
pedagóg -a m, člov. (ọ̑) glasbeni, likovni ~ ‹vzgojeslovec›; poud. Oče je slab ~ |vzgojitelj|; knj. pog. ~i prvega letnika |študenti|
pedagóginja -e ž, člov. (ọ̑) ‹vzgojeslovka›
porázno1 nač. prisl. (á) ~ delovati, vplivati na koga; ~ slab
potém2 in potèm navez. člen. (ẹ̑; ȅ) Vse je drago, kako naj ~ človek kaj privarčuje |torej, glede na to|; V sobi visi bratova slika, ~ še očetova in materina |poleg tega|; Kupcev je malo. Potem bo izkupiček slab |torej|; Še dva sta prišla, ~ nas je že dvajset |tako da|; Če je to res, ~ bo hudo; Plačaj, ~ te ne bodo tožili |če boš plačal|
udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo
vznemirljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ se vesti; ~ slab; poud. ~ lep, mlad |zelo|
zapustíti -ím dov.; drugo gl. pustiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dvorano; Dekle ga je zapustilo; Tat ni zapustil sledov; ~ nepreskrbljene otroke; knj. pog. ~ slab vtis ne ugajati; zapustiti komu kaj ~ sinu posestvo
zapustíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ na starost |zanemariti se|