slàb, slába, adj. 1) unkräftig, schwach; človek je slaba stvar, der Mensch ist ein schwaches Geschöpf; slaba palica; — slab glas, eine schwache Stimme; slabe oči imam, slabo vidim, ich bin schwachsichtig, ich sehe schlecht; slaba glava, slab spomin; prav slab je, er ist sehr krank; — 2) nicht gut, schlecht; slabo vino; slaba pot; slabo vreme; slabi verzi; — slaba leta, Missjahre; slaba kupčija, schlechte Geschäfte; slaba plača, geringe Bezahlung; slabi zgledi, schlechte Beispiele; slabi nameni; slabo gospodariti; slabo mi je, prihaja, es ist, wird mir übel; na slabem, slabšem biti, schlecht, schlechter daran sein; slabo je, slaba je, es geht schlecht.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
škrtálọ, n. 1) die Knarre, Jan.; — 2) = slab nož, Zora; — 3) der Kritzler, Cig.
gȃz, m. = gaz f.: po ozkem gazu, Jurč.; gaz je slab, Zv.
glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
hramčȗnjak, m. slab hram (zaničlj.), C.
klofę̑ta, f. = klafeta, slab klobuk, Z., Gor.
komúza, f. slab klobuk, DSv.
lóšən, -šna, adj. schlecht, Jan.; lošna njiva, C.; — prim. hs. loš = slab.
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
obkrǫ́žati, -am, vb. impf. ad obkrožiti; umgeben: kraj je bil strašen, obkrožalo ga je skalovje, Erj. (Izb. sp.); slab zrak nas obkroža, LjZv.
òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.-Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.-Mik.; nehati od dela, Ravn.-Mik.; n. od tožbe, Meg.-Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.-M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.-Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.-C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.-Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
plačevȃvəc, -vca, m. der Zahler; slab p., schlechter Zahler, C.; der Bezahler, Cig., Jan.; — der Vergelter: Bog, p. dobrim in hudobnim, Z.; der Belohner, Cig., Jan.
plę́vək, -vka, adj. 1) = plehek, schal, geschmacklos, kraftlos, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; plevke jedi, Cig.; plevek je kruh, kadar ni dosti slan, Polj.; časi je mošt plevek in slab, Vod. (Izb. sp.); — 2) saftig: plevka smokva, plevko grozdje, BlKr.; zerfließend: plevko maslo, BlKr.; — prim. plivek.
plígək, -hka, adj. (pravilna oblika za plihek, plehek) = neslan, pust, slab, prazen (govoreč o človeku in o drugih stvareh), Notr.-Erj. (Torb.).
pridẹ̑łək, -łka, m. die Fechsung, das Erträgnis; slab p., eine Missernte; to je vino domačega pridelka; — das Bodenerzeugnis, das Bodenproduct: poljski p.; jesenski pridelki, die Herbstfrüchte.
prižȃnjək, -njka, m. die Schnitternte: slab p., die Missernte beim Getreide, Cig.
skladȗn, m. der Reimer (slab pesnik), Cig.
škripáč, m. 1) = slab goslar, der Fiedler (zaničlj.); — 2) = škripavec 3), das Heimchen, Cig., Gor.
škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.
šlabę̑dər, -dra, m. = slab, razhojen črevelj, der Latschschuh, die Schlappe, (šleb-) Cig., Jan., C.; — prim. šlapa.
vȋdez, m. 1) die Sicht, Jan.; sivec je že malo preveč rebra na očiten videz stavil, Jurč.; na v. postaviti, ersichtlich machen, DZ.; obrazne kosti so stale posebno na videz, Jurč.; — das Aussehen: slab v. imeti, Jurč.; — 2) der Schein, der Anschein, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; ne sodim po videzu, Ravn.; na videz, zum Schein.
vráziti 2., -im, vb. impf. knarren: nemazano kolo vrazi, Cig.; = škripati: če so slabša vrata, bolj vrazijo, Notr.; slab godec vrazi, Poh.; otrok vrazi (plärrt), Poh.
začę́tək, -tka, m. der Anfang, der Beginn; v petek slab začetek, Notr.; z. pridige, šolskega leta, trgatve; od začetka, vom Anfange an, anfangs; v začetku, anfänglich; z. sveta, die Entstehung der Welt, Cig.; o prvem začetku sveta, uranfangs, Cig.; prvi z., der Uranfang, Cig., Jan.; začetki, die Elemente (einer Wissenschaft), Cig.