gółcati, -am, vb. impf. 1) laut schluckend trinken: sladko vince iz okrogle buče g., Jurč.; — 2) rülpsen, Rez.-C.; meni se golca, Fr.-C.; — prim. kolcati se.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.-Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
nasmẹhljávati se, -am se, vb. impf. ad nasmehljati se; lächeln: Golčice mi precvetajo, Se sladko nasmehljavajo, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.-Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
posmẹ́jati se, -smẹ́jam, -smẹ́jem se, vb. pf. ein wenig lachen; Sladko je posmejala se, Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
pretopíti, -ím, vb. pf. 1) = pregreti, durchwärmen, C.; pretopljeno mleko, še sladko mleko, katero je že nekoliko smetane naredilo ter v peč dejano ni se skisalo, jvzhŠt.; — 2) noch einmal schmelzen, umschmelzen; p. srebro, das Silber überbrennen, p. železo, das Eisen frischen, Cig.; pretopljeno železo, das Frischeisen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sladak pridevnikPRIMERJAJ: sladko, sladko
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sladčeníca, f. neko sladko jabolko, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sládək, -dka, adj. süß; sladka pijača; sladko sadje; (fig.) sladko spanje; sladki glasovi; sladkih besedi biti, süß zu sprechen, zu schmeicheln verstehen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
slàdko tudi slàtko prisl. sladko, prijetno: Da bi ſzi Pocsinouti ſzlatko mogli KŠ 1754, 261; In zaſzpim ſzlatko BKM 1789, 382; ſzta ſzi ſzlatko zgucsávala KM 1796, 22; Katika je sladtko spála BJ 1886, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sladko posamostaljeni pridevnikPRIMERJAJ: sladak
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sladko prislovPRIMERJAJ: sladak
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sladko prisl., F
3,
dulcè, ſladku;
dulciter, cilú
ſladkú;
suaviter, lubesnivu, lipú,
ṡladku, ṡhahnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sladko prisl. 1. sladko:
kar je bilu grenku nam pride slatku 2. prijetno:
Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati ǀ kakor ta belli, inu zhisti labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje ǀ slatku nemorio jeſti, inu pyti, Kadar taisti dan obeniga nej ſo ogolufali ǀ G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla ǀ kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat Petra, on je ſlatku ſpal primer.> meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim, veliku ſlatkejshj Eliogabulus krajl je leshal na gartroshah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sladko prisl. ♦ P: 13 (TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
sladoùst, -ústa, m. kdor sladko govori, die Zuckerlippe, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
slatku gl. sladko ♦ P: 3 (DC 1579, DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
stájica, f. dem. staja; v uganki: Sladko zgovorna Stajica, Pa v nji so bela Jagnjeta, (= usta, zobje), Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
urẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. vino urezne (kadar je povrelo in ni več tako sladko), der Wein ist von scharfem Geschmack, Z., jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zatȃpljati, -am, vb. impf. ad zatopiti; 1) überfluten, überschwemmen, Cig., Jan.; valovi me zatapljajo, die Flut umringt mich, Cig.; — Sladko veselje zataplja ves svet, Čb.-Jan. (Slovn.); — z. glas, eine Stimme sich verlieren machen: njegov glas, dasi nekoliko hripav, zatapljal je še vse druge, LjZv.; — 2) versenken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.
zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.