govoríti, -ím, vb. impf. reden, sprechen; govóri, sprich! tako se ne govori, das ist gegen den Sprachgebrauch, Cig. (T.); težko g., eine schwere Zunge haben; gladko g., geläufig sprechen; razločno g., eine deutliche Aussprache haben; g. kakor bi rezal, mit geläufiger Zunge sprechen, Cig.; govori se, da ..., man spricht davon, es verlautet, dass ...; tebi je lahko g., du hast gut reden, Cig.; sam sebi g., sam v sebi g., bei sich selbst sprechen, Krelj; vmes g., dazwischen reden; kdo bode danes govoril? wer wird heute den Vortrag halten? g., kakor bi rožice sadil, schön sprechen, C.; g., kakor bi med lizal, voll freundlicher Worte sein, Cig.; g., kakor bi otrobe vezal, ohne Zusammenhang reden, Cig.; g., da ni ne na konja ne na osla, ungereimtes Zeug sprechen, Cig.; g., kar slina na jezik prinese, reden, wie es in den Mund kommt, Cig.; resnico g., die Wahrheit reden; na vsa usta, brez ovinkov g., offen, von der Leber weg reden, Cig.; komu po godu g., nach dem Munde reden, Cig.; brez bahanja govoreč, ohne Ruhm zu melden, Cig.; prav govoreč, eigentlich, Meg.; g. o čem, von, über etwas sprechen; o tem se ne govori, davon ist nicht die Rede; zoper koga (kaj), proti komu, čemu g., gegen (wider) jemanden, etwas sprechen; črez koga g., übel von jemandem sprechen, Cig., Met.; za koga g., für jemanden Fürsprache einlegen; govori naprej in nazaj, spricht pro und contra, Koborid-Erj. (Torb.); — lauten: kakor govori zakon, Levst. (Nauk); — govórit', Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
mravlínski -a -o prid. mravljinčen: ostro vlago, imenüvan mravlinska slina AI 1878, 37
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
pljunec m, sputum, -ti, pluniz, ſlina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slína, f. der Speichel; lišaj s teščo slino pomaži, pa ozdravi, Levst. (Rok.); nav. pl. sline; sline požirati; sline se mu cedijo iz ust, der Speichel rinnt ihm aus dem Munde; sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach etwas, = sline cedim po čem; sline komu delati, jemandem den Mund nach etwas wässerig machen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slìna tudi slǘna -e ž slina: Saliva Szlüna KMS 1780, A7; Szlüna Nyál KM 1790, 92(a); i napravo je blato zſzline KŠ 1771, 296; Nej je vrejden li ſzlin BKM 1789, 282
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slina [slína]
samostalnik ženskega spolaslina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slina samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
slina1 ž, F
5,
saliva, ſlina;
salivosus, -a, -um, kar ima ṡhmáh po
ſlinah, kar po
ſlinah diſhy;
senetiae, ſline eniga ſtarza, ſo ty opravlàvzi;
sputum, -ti, pluniz,
ſlina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slina2 ž, staphis, -dis, idem ac herba pedicularis, ṡeliṡzhe ṡa uſhy,
ſline ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slina -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
slina sam. ž ♦ P: 11 (TT 1557, TR 1558, KB 1566, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
sline slin ž mn. slina:
njemu ſe ſò sline im. mn. zidile ǀ sline im. mn. mu ſe sazhneo ziditi ǀ Chriſtus s' slinami or. mn. pomashe njegove ozhij ǀ S' slinamy or. mn. tem slepem je ozhy odperal ǀ s'ſlinamij or. mn. ie tem ſlepom pogled povernil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
žlem [žlẹ̑m žlemȗ]
samostalnik moškega spola- sluz
- mehur
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.