kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
kjekedaj prisl. kdaj, kdaj koli: ſte kejkadaj vidili eno shival de bi glavo, inu te druge glide levave imela (I/1, 193) ǀ Ste kjekadai vidili eno ſtaro babizo, katira v' hoshtario gre, ter puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt (V, 168) Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen v nastavitvi iztočnice, ki je v knjižni izdaji napačno zapisana kot kajkedaj