kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra] večja strupena kača z razširljivim vratom, ki živi v južni Aziji in Afriki; primerjaj lat. Naja
STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
letálen2 -lna -o prid. (ȃ) med. smrten, smrtonosen: letalni izid bolezni / letalna doza strupa
♦ biol. letalni gen gen, ki povzroči smrt organizma, še preden je ta zrel za razmnoževanje, smrtni genletálno prisl.:
okvare te vrste se končajo letalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
mrtvaški -a prid. 1. mrliški:
kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen:
njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv:
zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
smrten [smŕtǝn]
pridevniksmrten, smrtonosen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
smrto.. prvi del podr. zlož. smrtoglávec, smrtonôsen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
smrtonôsen -sna -o prid. (ó ō) ki povzroči smrt; smrten: smrtonosna količina strupa / ekspr. smrtonosno orožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
smrtonôsen -sna -o (ó; ó ȏ ó) ~a količina strupasmrtonôsnost -i ž, pojm. (ó)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.
smrtonǫ́sən, -sna, adj. todbringend, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.