cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolisneti (doli sneti) glag. dov. ♦ P: 9 (TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolisneti -snamem dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dòli vzéti ~ vzèmem dov. sneti, vzeti s česa: doli ga je vzéo [s križa] KŠ 1771, 154; je pa proſzo Pilátuſa, da bi doli vzéo tejlo Jezuſovo KŠ 1771, 331; Kriſztuſſa tejlo, ſtero je on doli vzéo z-kri'sa KM 1796, 112
dòli vzéti ~ -a ~ -o snet, vzet: Jeuzus z-kri'sa doli vzéti KM 1783, 73; tejlom, liki je ſzkri'za doli vzéto KŠ 1754, 235; Vecſér je doli vzéto, Zkri'za ſzvéto tejlo BKM 1789, 77; z-korónov, Marii z-gláve dolivzétov KOJ 1848, 66

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolsneti -snamem dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izsneti [izsnẹ́ti izsnámem] dovršni glagol

sneti

PRIMERJAJ: sneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jarem m, F7, abiugare, lédegovati, ſe ṡkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati; coniugare, vkleniti, v'kúp ṡjarmati, pod en jarem poſtaviti; dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba; subjugalis, -le, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.6; subjugum, jarma jermenje, jarmiza terta

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ledigovati nedov., F2, abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati; extricare, reiſhiti, lédogovati, reſpleſti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mrẹ́na 1., f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.-Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odkriti se -ijem se dov. odkriti se, sneti pokrivalo: Mardochæus Jud, leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit, ali odkriti nedol. ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti +nedol. ǀ ſe ym neodkrije +3. ed., ali neperpogne ǀ taiſtimu ſe neodkriete +2. mn., inu neperpognete ǀ pred njegovim S. Pildom ſe neodkrijeio +3. mn., ne perpogneio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razkleniti dov., F5, dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti; dejungare, naroṡen djati, reṡkleniti; dijungere, disjungere, odlozhiti, reṡkleniti, naroṡen poſtaviti; disjungere, reṡkleniti, naroṡen djati; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

raznę́ti, -námem, vb. pf., Vest., pogl. sneti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razuzdati se dov. sneti se z uzde: vſy sludy is pekla ſo ſè resuisdali del. mn. m (V, 330)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razvezati dov., F9, abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati; diſsolvere, reṡvèṡati; enodare, reṡvèṡati, en voṡál reṡvèṡati, reṡvoṡlati; exolvere, odvèṡati, reṡvèṡati; indissolubilis, -le, nereṡveṡlivi, nereṡvoṡlavi, kar ſe ne more reṡvèṡati; laxare catenas, ketine reṡveṡati, odpuſtiti; relaxare, odvèṡati, iṡpuſtiti, reſhiriti, reṡvèṡati; resolvere, odvèṡati, reṡvèṡovati, reṡvèṡati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skleniti2 dov., dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skleniti se dov., abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

snẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sneti; 1) herabnehmen; — 2) (Schulden) einfordern, Jarn.; — (Steuern) einnehmen, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

snemati [snẹ̑mati snẹ̑mam] nedovršni glagol

delati, da kaj ni več obešeno; snemati

PRIMERJAJ: sneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

snet [snẹ̑t snetȋ] samostalnik ženskega spola

1. prazno zrno, pleva
2. posteljica, ki se izloči po porodu

PRIMERJAJ: senki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

snet deležnik

PRIMERJAJ: sneti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sneti [snẹ́ti snámem] dovršni glagol

sneti

PRIMERJAJ: izsneti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sneti glagol

PRIMERJAJ: snet

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

sneti dov., dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sneti snamem dov. sneti: ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname 3. ed. ǀ ſvoje S: Rokè na Chriſhu perbite doli ſname 3. ed. ǀ Crucifix kateri je bil na bari ſname 3. ed. rokè is krisha, inu usheſa ſi satiſne sneti se sneti se: Chriſtus ſe ſnaime 3. ed. is krisha, ter ſe poloshi na tiga bolnika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sneti glag. dov. ♦ P: 9 (TT 1557, *P 1563, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sneti se dov., abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče-Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.