cȋnk 1., m. 1) das Fettauge: oljnati cinki plavajo po vodi, Vrt.; cinke poloviti z juhe, Str.; — 2) der graue Star (im Auge), Cig., C., Žnid.; mreno ali cink iz punčice sneti, Slom.; — prim. kor.-nem. in bav. zinken, Fettauge.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čę̑pica, f. die Kappe, V.-Cig., Jan., Mik.; čepico sneti, Zora; — die Haube, Cig., Jan., C., nk.; — prim. srlat. capa, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dóli, adv. 1) unten; tam doli; — 2) hinab, herab, Jan., Trub., Dalm.; doli iti, Dalm.; doli sneti, Krelj; doli pasti, Dict.; (govori se navadno: dol').
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolisneti (doli sneti) glag. dov. ♦ P: 9 (TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolisneti -snamem dovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj več ne visi, ni pribit(o), ni nameščen(o); SODOBNA USTREZNICA: sneti
1.1 kdo; kaj narediti, da kaj preneha biti del česa; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli vzéti ~ vzèmem dov. sneti, vzeti s česa: doli ga je vzéo [s križa] KŠ 1771, 154; je pa proſzo Pilátuſa, da bi doli vzéo tejlo Jezuſovo KŠ 1771, 331; Kriſztuſſa tejlo, ſtero je on doli vzéo z-kri'sa KM 1796, 112 dòli vzéti ~ -a ~ -o snet, vzet: Jeuzus z-kri'sa doli vzéti KM 1783, 73; tejlom, liki je ſzkri'za doli vzéto KŠ 1754, 235; Vecſér je doli vzéto, Zkri'za ſzvéto tejlo BKM 1789, 77; z-korónov, Marii z-gláve dolivzétov KOJ 1848, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolsneti -snamem dovršni glagol kdo; koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več pritrjen(o), nameščen(o) na kaj; SODOBNA USTREZNICA: sneti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izsneti [izsnẹ́ti izsnámem]
dovršni glagolsneti
PRIMERJAJ: sneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jarem m, F
7,
abiugare, lédegovati, ſe ṡkleniti,
s'jarma ſe ſnèti, resvèsati;
coniugare, vkleniti, v'kúp ṡjarmati, pod en
jarem poſtaviti;
dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti;
jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu
jarmu glih, vkleipanîe;
jugum, -gi, jarem, en par vollú, verh, ali ſhpiza eniga hriba;
subjugalis, -le, ena
v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.6;
subjugum, jarma jermenje, jarmiza terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledigovati nedov., F
2,
abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, resvèsati;
extricare, reiſhiti,
lédogovati, reſpleſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrẹ́na 1., f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.-Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odkriti se -ijem se dov. odkriti se, sneti pokrivalo:
Mardochæus Jud, leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit, ali odkriti nedol. ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti +nedol. ǀ ſe ym neodkrije +3. ed., ali neperpogne ǀ taiſtimu ſe neodkriete +2. mn., inu neperpognete ǀ pred njegovim S. Pildom ſe neodkrijeio +3. mn., ne perpogneio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razkleniti dov., F
5,
dejugare, s'jarma ſnèti, ṡkleniti,
reṡkleniti;
dejungare, naroṡen djati,
reṡkleniti;
dijungere, disjungere, odlozhiti,
reṡkleniti, naroṡen poſtaviti;
disjungere, reṡkleniti, naroṡen djati;
refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali
reṡkleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
raznę́ti, -námem, vb. pf.,
Vest., pogl. sneti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razuzdati se dov. sneti se z uzde:
vſy sludy is pekla ſo ſè resuisdali del. mn. m (V, 330)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razvezati dov., F
9,
abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti,
resvèsati;
diſsolvere, reṡvèṡati;
enodare, reṡvèṡati, en voṡál
reṡvèṡati, reṡvoṡlati;
exolvere, odvèṡati,
reṡvèṡati;
indissolubilis, -le, nereṡveṡlivi, nereṡvoṡlavi, kar ſe ne more
reṡvèṡati;
laxare catenas, ketine
reṡveṡati, odpuſtiti;
relaxare, odvèṡati, iṡpuſtiti, reſhiriti,
reṡvèṡati;
resolvere, odvèṡati, reṡvèṡovati,
reṡvèṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I.
praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skleniti2 dov., dejugare, s'jarma ſnèti,
ṡkleniti, reṡkleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skleniti se dov., abiugare, lédegovati,
ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
snẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad sneti; 1) herabnehmen; — 2) (Schulden) einfordern, Jarn.; — (Steuern) einnehmen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
snemati [snẹ̑mati snẹ̑mam]
nedovršni glagoldelati, da kaj ni več obešeno; snemati
PRIMERJAJ: sneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
snet [snẹ̑t snetȋ]
samostalnik ženskega spola- prazno zrno, pleva
- posteljica, ki se izloči po porodu
PRIMERJAJ: senki
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
snet deležnikPRIMERJAJ: sneti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
snę́ti, snámem, vb. pf. herabnehmen (bes. etwas Aufgestecktes, Befestigtes u. dgl.); vrata, okno s., die Thür, das Fenster ausheben; s. prstan, den Ring abziehen; obroče s., die Reife abstreifen; sekiro s. s toporišča; s. komu kol iz rok (entwinden), Gor.; s. s kljuke, kar na njej visi; s. jarem z volov; s. komu krinko z obraza, jemanden entlarven, Cig.; Klobuček z glave snemi! Npes.-K.; s. komu glavo, jemanden enthaupten, Cig.; s. kožo z mrtve živali = odreti jo, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); s. koga (s sedla), jemanden aus dem Sattel heben, Goriš.; — s. karte, die Karten abheben, Cig.; — s. se, sich loslösen (z. B. von einem abgesteckten Gegenstande); kolo se je snelo, ein Rad ist vom Wagen gelaufen; kladvo se je snelo, der Hammer ist vom Stiele abgefahren.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti [snẹ́ti snámem]
dovršni glagolsneti
PRIMERJAJ: izsneti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti glagolPRIMERJAJ: snet
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sneti dov., dejugare, s'jarma
ſnèti, ṡkleniti, reṡkleniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti snamem dov. sneti:
ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname 3. ed. ǀ ſvoje S: Rokè na Chriſhu perbite doli ſname 3. ed. ǀ Crucifix kateri je bil na bari ſname 3. ed. rokè is krisha, inu usheſa ſi satiſne sneti se sneti se:
Chriſtus ſe ſnaime 3. ed. is krisha, ter ſe poloshi na tiga bolnika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti glag. dov. ♦ P: 9 (TT 1557, *P 1563, DPa 1576, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sneti se dov., abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma
ſe ſnèti, resvèsati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
z predl., F
1293, I. z rodilnikom
abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti,
s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati;
aeramentum, -ti, tú orodje
s'brona;
aerinus panis, krúh
s'lulke;
bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere
s'eniga leiniga volla ẛraſtejo;
caeson, ẛrésanu déte
s'materniga telleſa;
callo, -onis, zokla
s'leſſa;
cardamomum, ena ẛerna
s'Indie perneſſena;
chartaceus, s'papyra;
cyprinum oleum, olie
s'zvétja paſſikovine;
depositor, kateri
s'rók dá;
elutriare vinum, vinu
s'meiha pretozhiti;
exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl,
s'deṡhelni;
foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe
s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom
advocare, perklizati, doklizati,
s'eniga govoriti;
appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti;
concriminari, toṡhiti
s'en gréh;
contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti
s'enu blagú kakòr en drugi;
crimen inferre alicui, eniga
s'en gréh obdolṡhiti;
ecquid, kai
s'eno reizh?
fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati;
palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali
s'eno dlán ſhirok;
palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu
s'eniga premagavza;
praedes, -dis, porok
s'eniga druṡiga, ṡlaſti
s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom
auctorare, s'perſego oblubiti;
curatè, s'fliſſom,
s'skerbjo;
mecum, s'mano;
numatus, -a, -um, bogat
s'danarmi;
repellere vim, vi, ſylo
s'ſylo pregnati;
terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati;
uniceps, enoglou,
s'eno glavó;
prim. si
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zabrę́kniti, -brę̑knem, vb. pf. ein wenig aufdunsen, verschwellen, Cig., Jan., C., Notr., BlKr.; prst zabrekne, kadar se toli napne, da se n. pr. ne more prstan ž njega sneti, Erj. (Torb.); (noga je zabrehnila, nam. zabreknila, na Sori [Gor.]-Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zabrę́nkniti, -brę̑nknem, vb. pf. = zabrekniti, Cig., Dol.; prst mi je zabrenknil, da ne morem prstana sneti, Lašče-Erj. (Torb.); noga mi je zabrenknila, da ne morem škornjev obuti, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.