Tiskanje

čistílnik čistílnika samostalnik moškega spola [čistílnik]

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilec

1.1.

;

SINONIMI:

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

čépnik -a m (ẹ̑)
obrt. sveder za vrtanje čepnih lukenj: navrtati dogo s čepnikom
// svedru podobno orodje za izdiranje čepov iz sodov:

dopolnjevánje -a [dopou̯njevanje] s (ȃ)
glagolnik od dopolnjevati: dopolnjevanje proizvodnje; spreminjanje in dopolnjevanje ustave / vsestransko dopolnjevanje med podjetji; medsebojno dopolnjevanje moža in žene / dopolnjevanje sodov
♦ mat. računska operacija, pri kateri se znanemu seštevancu doda toliko, da se dobi znana vsota

drôžje -a s (ó)
droži: namesto kvasa so uporabljali drožje / na dnu sodov je ležalo drožje

kotálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kotaljenje: kotalno spravljanje sodov
♦ fiz. kotalno gibanje gibanje telesa, ki se kotali; kotalno trenje trenje pri kotaljenju kakega telesa; strojn. kotalni mlin stroj, pri katerem težki valji z drsenjem po gladkem dnu trgajo večja vlakna v manjša; teh. kotalni ležaj ležaj, pri katerem so med vrtečim se in mirujočim delom kotalke

napolnítev -tve [napou̯nitəu̯] ž (ȋ)
glagolnik od napolniti: napolnitev sodov z vinom / napolnitev baterije

napréšati -am dov. (ẹ́)
pog. s stiskanjem priti do določene količine mošta: naprešati pet sodov vina; letos so veliko naprešali

praznítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prazniti: praznitev poštnih nabiralnikov; praznitev sodov

práznjenje -a s (á)
glagolnik od prazniti: praznjenje bazena; praznjenje silosov, skladišča, sodov / praznjenje akumulatorja
♦ strojn. gib bata, pri katerem bat potisne plin ali paro iz valja

pritrkljáti -ám dov. (á ȃ)
s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti; pritrkljati žogo; z vrha se je pritrkljala skala

smoljênje -a s (é)
glagolnik od smoliti: smoljenje ladij, sodov

sód1 -a m, mn. stil. sodôvi (ọ̑)
1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik / bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov
2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože

sodár -ja m (á)
izdelovalec, popravljavec sodov: naročiti sod pri sodarju; sodarji in škafarji

sodáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z izdelovanjem, popravljanjem sodov: sodaril je več kot petdeset let

sodárna -e ž (ȃ)
delavnica, obrat za izdelovanje, popravljanje sodov: delati v sodarni; v kleti urediti prostor za sodarno

sodárstvo -a s (ȃ)
obrt za izdelovanje, popravljanje sodov: učiti se sodarstva; sodarstvo in lončarstvo

sódov -a -o (ọ̑)
pridevnik od sod1: sodovo dno

valívec1 -vca in valílec -lca [valiu̯ca] m (ȋ)
kdor kaj vali, premika: valivec skal, sodov

valjênje1 -a s (é)
glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet

zabíjanje -a s (í)
glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja

žveplánje -a s (ȃ)
glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina

míkromobílnost samostalnik ženskega spola

premikanje z manjšim, počasnejšim vozilom na krajše razdalje, zlasti v mestih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. micromobility, iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + mobility ‛mobilnost’

doliválec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ vinskih sodov
doliválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
doliválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

kotálen -lna -o (ȃ) ~o spravljanje sodov |s kotaljenjem|
kotálni -a -o (ȃ) ~ ležaj

napolnítev -tve [u̯n] ž, pojm. (ȋ) ~ sodov

praznítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ sodov

sódov -a -o (ọ̑) ~o dno

izlíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj spraviti kaj
Vodo so izlivali (iz sodov) kar (po pločnikih).

máčka Frazemi s sestavino máčka:
bíti kot pès in máčka, glédati se kot pès in máčka, hodíti kot máčka okrog vréle káše, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, máčka je snédla jêzik kómu, pijan, da je máčki bótra rékel, pijàn, da máčki bótra právi, prenášati kàj kot máčka mláde, súkati se kot máčka okrog vréle káše, umívati se kot máčka, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, živéti kot pès in máčka

rováš Frazemi s sestavino rováš:
iméti kóga/kàj na rovášu, íti na rováš kóga/čésa, na rováš kóga/čésa

iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.

izvòd, -vǫ́da, m. 1) die Ableitung: die Derivation (math.), Cig. (T.); die Deduction, Cig., Jan., Cig. (T.); die Folgerung, der Schluss, der Schlusssatz, Cig. (T.); duša stvarja iz sodov izvode, Žnid.; i. iz verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); — 2) die Ausführung, die Durchführung, Cig. (T.); i. namenjene uredbe, DZ.; — 3) das Product, V.-Cig., C.; ein Kunstproduct, Cig. (T.); — das Exemplar, nk.; v dvojnem izvodu, in duplo, Levst. (Nauk).

nabíjanje, n. 1) das Anschlagen; — 2) das Bereifen: n. sodov; — 3) das Laden (eines Gewehres); — 4) das Prügeln, Cig.; — 5) das Ueberbieten (bei einer Licitation); prim. nabijati 5).

naváljati, -am, vb. pf. 1) heranwälzen, Jarn., M.; — 2) eine gewisse Menge wälzend zusammen bringen: veliko sodov n. pred klet, velikih kamenov n. na kup.

potóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abschenken; iz vseh sodov vino p.; danes sem vino kupil, jutri je bom potočil; — ausschenken, verschenken: ob nedeljah veliko vina potočijo; — 2) fließen machen: krvavo solzo p., eine blutige Thräne vergießen, Npes.-K.; — rollen machen: Bog potoči svoje kolo, Npes.-K.; p. jajce v jamico, vzhŠt.; p. zibelko, zu wiegen anfangen, Npes.-Vraz; p. se, entrollen, Cig.; zvezda se je potočila = se je utrnila (von Sternschnuppen), Z., Vrtov. (Km. k.); — p. se, sich wegbegeben, M.; Mi se od vas potočimo In vas Bogu izročimo, Npes. (BlKr.)-Kres; Mi se č'mo od tebe potočit', Bogu te hoč'mo priporočit', Npes.-K.; — p. se h komu, zu jemandem seine Zuflucht nehmen, Jsvkr.

sǫ̑dov, adj. des Fasses: sodovo dno, der Fassboden, Cig.

təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.-Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.

sodar [sodár sodárja] samostalnik moškega spola

izdelovalec sodov; sodar

pintar ► ˈpiːntar -ja m

pintarija ► pintaˈriːja -e ž

Izvor priimkov »Petrič« in »Binter«

Mi lahko razložite izvor priimka Petrič in Binter? Iz katerih področij bi ta dva priimka lahko izhajala?

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Sprotni slovar slovenskega jezika

Slovenski pravopis

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Slovar slovenskih frazemov

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika

Kostelski slovar

Jezikovna svetovalnica