alkimȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
brandy tudi brêndi tudi bréndi -ja [prva oblika brêndi tudi bréndi] m (ȇ; ẹ̑)
gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

emulgátor -ja m (ȃ)
kem. snov, ki povzroča, pospešuje nastanek emulzije: dodati emulgator; emulgator za konzerviranje sadnih sokov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

enolóški enolóška enolóško pridevnik [enolóški] ETIMOLOGIJA: ↑enologija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

fíltrni prekát -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

galenízem -zma m (ī)
med. nauk starorimskega zdravnika Galena o vplivu telesnih sokov na nastanek bolezni:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grenčíca -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

grenčína grenčíne samostalnik ženskega spola [grenčína] ETIMOLOGIJA: ↑grenek
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
izbòr -ôra m (ȍ ó)
1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro
● star. tu je blaga na izbor zelo veliko
2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil
// nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov
3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru
♦ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

izcédni izcédna izcédno pridevnik [iscédni] ETIMOLOGIJA: ↑izcediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

izcêjanje izcêjanja samostalnik moškega spola [iscêjanje] ETIMOLOGIJA: ↑izcejati
jósta jóste samostalnik ženskega spola [jósta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Josta iz Jo(hannisbeer) ‛ribez’ + Sta(chelbeer) ‛kosmulja’
kemȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kóktajl in kóktejl tudi cocktail -a [tretja oblika kóktajl in kóktejl] m (ọ̑)
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja: delati, mešati, pripraviti koktajle; piti koktajl; čokoladni, sadni koktajl; večer s koktajli; pren., ekspr. koktajl ritmov in popevk
// poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: iti, povabiti na koktajl; prirediti koktajl na čast gostom; v prid. rabi: koktajl obleka boljša kratka ženska obleka za popoldanske družabne prireditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

kóktajl -a m
1.
mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorjapojmovnik
SINONIMI:
2.
poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkompojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

likêr -ja m (ȇ)
žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov, aromatičnih snovi: piti liker; kozarček likerja; tovarna likerjev / hruškov, jajčni, kavni liker; liker iz višenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

mráznica mráznice samostalnik ženskega spola [mráznica] STALNE ZVEZE: sivorumena mraznica
ETIMOLOGIJA: ↑mraz

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

óceten -tna -o [ocətən in ocetən] prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina
♦ agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ócetna kislína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

ovenéti -ím dov.
zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubiti trdnost, napetost, gladkost
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: zamreti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

pasterizácija -e ž (á)
agr. pasteriziranje: pasterizacija mleka, sokov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

pasterizácija -e ž, pojm. (á) ~ mleka, sokov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

púst2 -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú)
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
2. ki povzroča duševno stanje neugodja
a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
♦ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

púst2 -a -o prid.
1.
ki ima malo rastlinja in je nenaseljen
SINONIMI:
ekspr. mrk2, ekspr. odljuden, knj.izroč. opustel, ekspr. žalosten1
2.
ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov
SINONIMI:
ekspr. nemasten, nar. rod2, ekspr. suh1
3.
ki povzroča duševno stanje neugodja zaradi praznosti, enoličnosti
SINONIMI:
ekspr. mrk2, ekspr. mrtev1, ekspr. puščoben, ekspr. žalosten1
4.
ki povzroča duševno stanje neugodja zaradi bledosti, neizrazitosti
SINONIMI:
ekspr. mrtev1, ekspr. žalosten1
GLEJ ŠE SINONIM: dolgočasen, nemasten
GLEJ ŠE: masten

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

pust ► ˈpüːst -a ˈpistu prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sangríja in sangría -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: sangrija je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih; postreči s sangrijo; tapasi in sangrija / zabava s sangrijo na kateri se streže sangrija / hladna sangrija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

srédnje črevó -ega -ésa s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

sterilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sterilizirati: steriliziranje kirurških instrumentov / steriliziranje mleka, sokov / lonec za steriliziranje / steriliziranje mačk; steriliziranje iz zdravstvenih razlogov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

súkus -a m (ȗ)
1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus
2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

tánko črevó -ega -ésa s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

uvél in uvèl -éla -o [uveu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota
● ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minilaprim. uveniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

uvél -a -o prid.
ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost
SINONIMI:
ovenel, ovenjen, uvenel, uvenjen, knj.izroč. ovel, knj.izroč. vel2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

uvélost -i ž
stanje, pri katerem zaradi pomanjkanja vode, sokov kaj izgubi trdnost, napetost, gladkostpojmovnik
SINONIMI:
ovenelost, uvenelost, knj.izroč. velost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

vél2 in vèl véla -o [veu̯] prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota
● ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minilaprim. veniti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vel ► ˈvẹːu̯ ˈvẹːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

venéti -ím nedov.
zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubljati trdnost, napetost, gladkost
SINONIMI:
veniti, ekspr. mrleti, zastar. sahneti, star. sahniti
GLEJ ŠE SINONIM: slabeti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024

vínske kvásovke -ih -ovk ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

vôlk -a [vou̯k] m, mn. volkôvi, im. mn. stil. volcjé (ȏ)
1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
// volčji samec: volk in volkulja
2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov / človeški volkovi
3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
// vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
7. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, kem. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
8. glasb. žarg. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
● ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v človekovi naravi je, da je pogosto nasilen, neuvideven do drugega človeka
♦ bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji morski pes; polarni volk; prerijski volk kojot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

žólč Frazemi s sestavino žólč:
brúhati žólč, izlíti žólč [na kóga], zlíti žólč [na kóga], zlívati žólč [na kóga], žólč kúhati, žólč se razlíje kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

Število zadetkov: 43