balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
bôrov2 bôrova bôrovo tudi bórov bórova bórovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo] tudi [bórou̯ bórova bórovo] ETIMOLOGIJA: ↑bor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo] ETIMOLOGIJA: ↑natrij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp] 1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: ↑posipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
sìr síra samostalnik moškega spola [sìr] 1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem1.1. temu podoben živilski izdelek, zlasti rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba] 1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva 1.1. ta del organizma kot hrana, jed
1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
šatráj glej šetráj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
búčni búčna búčno pridevnik [búčni] STALNE ZVEZE: bučno olje ETIMOLOGIJA: ↑buča
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
cvŕtnik cvŕtnika samostalnik moškega spola [cvə̀rtnik] električna naprava za cvrtje hrane; SINONIMI: friteza
ETIMOLOGIJA: iz cvrt iz ↑cvreti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo] ETIMOLOGIJA: ↑jak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
jódov jódova jódovo pridevnik [jódou̯ jódova jódovo] ETIMOLOGIJA: ↑jod
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo] ETIMOLOGIJA: ↑magnezij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
skúta skúte samostalnik ženskega spola [skúta] 1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl. scòta < lat. excocta, deležnik od excoquere ‛pokuhati’, iz lat. ex ‛iz’ + coquere ‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
svinjína svinjíne; tudi svinína samostalnik ženskega spola [svinjína] ETIMOLOGIJA: iz ↑svinina pod vplivom ↑svinja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vanilín vanilína samostalnik moškega spola [vanilín] 1. bela snov, ki se pridobiva iz plodov vanilje ali s sintetizacijo in se uporablja zlasti pri pripravi slaščic, kot sestavina parfumov1.1. sladkor z dodatkom te snovi
2. kot pridevnik ki je v zvezi z vanilinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vanillin, nem. Vanillin, iz ↑vanilija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
vêrmut vêrmuta samostalnik moškega spola [vêrmut] desertno vino, aromatizirano z zelišči in okrepljeno z vinskim žganjem, po izvoru iz Italije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Wermut ‛s pelinom odišavljeno vino’ < ‛pelin’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka] 1. ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
guacamole guacamola samostalnik moškega spola [gvakamóle] 1. omaka, pomaka iz avokada, čilija, paradižnika, čebule, začimb
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. in amer. špan. guacamole iz nahuatl ahuacamolli, iz ↑avokado + molli ‛omaka’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
òps medmet1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑opa pod vplivom ↑ups
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
plúndra plúndre samostalnik ženskega spola [plúndra] napol stopljen sneg, navadno shojen, zvožen
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑pluti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
solstícij solstícija samostalnik moškega spola [solstíci] čas najnižje ali najvišje letne lege sonca na nebu
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Solstitium) iz lat. sōlstitium, iz sōl ‛sonce’ + tvorjenka od sistere ‛stati’, prvotno ‛stanje sonca (pri miru)’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
trapíst trapísta samostalnik moškega spola [trapíst] 1. katoliški menih strogega reda, ki živi odmaknjen od družbe, vzdržuje popoln molk in sam ustvari vse, kar potrebuje za življenje
2. poltrdi sir iz kravjega mleka z redko posejanimi manjšimi luknjami, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. trappiste, po samostanu La Trappe v mestu Soligny-la-Trappe v Franciji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.