solìti -ím nedov. soliti: i vſzáki áldov ſze z-ſzoljouv bode ſzolio KŠ 1771, 132; csi pa Szou obnori, ſzkim ſze bode ſzolila KŠ 1771, 221
sòljeni -a -o soljen: Ár vſzáki bode zognyom ſzoljeni KŠ 1771, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.

soliti glagol

PRIMERJAJ: soljen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

soljen deležnik

PRIMERJAJ: soliti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

soljen del. ♦ P: 3 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.