slaník slaníka samostalnik moškega spola [slaník]

1. riba sled kot hrana, jed, navadno sušena in konzervirana
1.1. majhna riba srebrnkaste barve z izrazito razcepljeno repno plavutjo, ki živi zlasti v severnih morjih; primerjaj lat. Clupea harengus

2. podolgovato pecivo iz slanega kvašenega testa, prelitega z zmesjo moke, soli in vode

ETIMOLOGIJA: ↑slan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

solìti -ím nedov. soliti: i vſzáki áldov ſze z-ſzoljouv bode ſzolio KŠ 1771, 132; csi pa Szou obnori, ſzkim ſze bode ſzolila KŠ 1771, 221
sòljeni -a -o soljen: Ár vſzáki bode zognyom ſzoljeni KŠ 1771, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.

soljèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) prodajati ~e in posušene ribe
soljêni -a -o (é) ~o meso
soljênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 5. 2024.