Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.

ópera -e ž (ọ̑) 
  1. 1. odrsko glasbeno delo s petim besedilom in instrumentalno spremljavo: napisati opero; skladatelj oper; arija iz Verdijeve opere Traviata; libreto za opero / poslušati opero; radijska izvedba opere
     
    muz. jazz opera pisana v stilu jazza; komična opera z zabavno, veselo vsebino; resna opera
  2. 2. poslopje (osrednjega) opernega gledališča: opera je bila popolnoma zasedena; obnavljati opero / sopranistka ljubljanske Opere; gostovanje zagrebške Opere ansambla, igralcev
soprán -a (ȃ) najvišji ženski ali deški glas: peti sopran; imela je lep, prijeten sopran / odgovorila je v vreščečem sopranu
// nav. mn., žarg. sopranistka ali sopranist: nastopili so soprani in alti; filharmonija potrebuje več sopranov
♦ 
muz. dramski sopran sopranski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega soprana; koloraturni sopran sopranski glas za izvajanje koloratur; lirični sopran; prvi sopran najvišji sopran v vokalnem stavku
sopranístka -e ž (ȋ) ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
subréta -e ž (ẹ̑gled.  
  1. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: petje subrete
  2. 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: igrala je ljubimke, naivke, subrete
subrétka -e ž (ẹ̑gled.  
  1. 1. lirična sopranistka v operi ali opereti, ki poje vesele vloge: slavna italijanska subretka
  2. 2. premetena, spogledljiva služabnica, sobarica v komediji: dobro odigrati vlogo subretke
Število zadetkov: 5