sovrážen -žna -o prid. (ā) 1. ki ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: sovražen človek;
sovražen in prijateljski / sovražni narodi / sovražna dejavnost, propaganda; pren. sovražna usoda // ki vsebuje, izraža tak odnos: sovražen pogled; njegovo vedenje je sovražno / sovražen molk; sovražno čustvo / sovražen namen 2. z dajalnikom usmerjen, delujoč proti temu, kar izraža dopolnilo: novim idejam, napredku sovražen človek;
postajati čemu vedno bolj sovražen / ekspr.: potresi, povodnji in druge človeku sovražne sile; življenju sovražne snovi 3. nanašajoč se na sovražnik 3: napadati sovražne postojanke;
sabotaže na sovražnem ozemlju / sovražno letalo / odbijati sovražne sile / vrh ni več v sovražnih rokah
♦ voj. četrta sovražna ofenziva od 20. januarja do 5. maja 1943 v Bosni in Hercegovini4. ekspr. grozeč, nevaren2:
sovražni oblaki;
sovražno šumenje narasle reke
● publ. vreme je bilo plezalcem sovražno med plezanjem je bilo vreme zelo neugodnosovrážno prisl.:
sovražno gledati; biti sovražno razpoložen
zaklíniti -im dov. (í ȋ) knjiž. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod 2. zakoličiti: zakliniti zemljišče 3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp
♦ gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozdazaklíniti se
prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati: železo se je zaklinilo med rebra / enota se je zaklinila v sovražno vojsko
zaklínjen -a -o:
zaklinjen hlod
● knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini
dejánje -a s (ȃ)
1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje
// uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja
2. pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
3. jezikosl., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja
4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem
5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu
● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa
♦ rel. Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
dvá -é -é štev., rod., mest. dvéh, daj., or. dvéma (ȃ ẹ̑)
1. izraža število dve [2]
a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; ni naju strah, saj sva dva; dve pa dve sta govorili med seboj / ura je dve; ob dveh ponoči; ob dveh (popoldne) 14h; star. pride proti dvema malo pred drugo uro / korakati po dva in dva tako, da sta dva v vrsti; ekspr. delati, jesti za dva zelo veliko; nav. slabš. stara dva že spita starši; hoditi po dveh po dveh nogah
b) v prilastkovi rabi: dva brata; čez dva dni; roman v dveh delih; dva tisoč; dve uri hoda; dve leti in pol; pog. pred dvemi leti pred dvema letoma; elipt.:, ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let; star. mož jih ima že devetdeset brez dveh; pog.: spil je dva aperitiva dve čašici; dva čaja, prosim / poudarja dvojino: tu so vsi dežniki, zdaj pa povejte, katera dva sta vaša; pokažite mi tista dva vzorca / ta dva naj gresta tadva
c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri
// neskl. izraža številko dve: hiša številka dve; napiši dve; tekma se je končala z dve ali dva proti ena / pog. v spričevalu ima same dve zadostne ocene
2. v zvezi s tri izraža približnost: že dva, tri tedne ga nisem videl; v dveh, treh letih si zemlja opomore
3. ekspr. izraža nedoločeno manjšo količino: do trgovine imam dva koraka; naredi dva požirka
● je med dvema ognjema v položaju, ko ga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili; obsedel je med dvema stoloma hotel je dvoje stvari hkrati, pa ni dosegel nobene; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ima dve bradi brado s podbradkom; držati se v dve gubé sključeno; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; star. biti na dve plati dvoličen; ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. ena dva tri, že ga ni več v trenutku; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; sprehodi v dveh sprehodi dveh oseb, navadno moškega in ženske; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori
♦ šah. lovec na b 2; šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo
gàd gáda m, im. mn. gádje in gádi (ȁ á)
1. strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu: gad ga je pičil; ne razlikuje gada od modrasa
// strupena kača sploh: varuj se gadov; sikanje gada; gledata se kakor dva gada sovražno, neprijazno; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro; taji in skriva ko gad noge; sovraži ga kot gada
● ekspr. gojiti, rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
2. pog., ekspr. neugnan, podjeten človek: sami stari gadje so se zbrali; pravi gad je
hŕbet -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ə̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli;
hrbet se mu krivi pod bremenom;
žival grbi hrbet;
upogniti, vzravnati hrbet;
vzpeti se konju na hrbet;
zadeti si nahrbtnik na hrbet;
držati roke na hrbtu;
pot mu lije po hrbtu;
s hrbtom zaslanjati kaj;
konjski, mačji hrbet;
raven, sključen, širok, upognjen hrbet;
izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta;
meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico// hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke;
hrbet čeka, menice;
podatki so na hrbtu slike / knjiž. stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran// zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu;
knjiga z usnjenim hrbtom;
napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr. izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu
♦ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; jezikosl. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
iméti imám nedov., imêj in imèj imêjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ́ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo;
imel je tri konje;
imeti veliko knjig;
malo, veliko ima;
ekspr. nič nima 2. izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: te knjige nimam več;
urednik ima dosti gradiva za objavo;
oni imajo boljše igrišče kot mi;
imam pero in svinčnik, s čim naj se podpišem;
ima pripravo za varjenje;
imate čist zrak in dobro hrano / nimate vzrokov za jezo; imeti dokaze za kaj / imeti abonma, transakcijski račun / ženske imajo enake pravice kot moški // izraža, da je pri osebku kaj za prodajo: v trgovini imajo že prve češnje; pralnega praška imamo dovolj // izraža obstajanje osebe, ki je z osebkom v določenem odnosu: imeti brata, otroka, prijatelja / imeti ljubico / direktorja že imajo / imeti tekmeca 3. izraža, da je pri osebku kaj, navadno krajši čas in s kakim namenom: imamo goste;
danes imam prijatelja na obisku;
pog. jutri bomo imeli pri nas zidarje bomo zidali / imam veselo novico, pismo, lepe pozdrave, sporočilo zate 4. izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del: katere sestavne dele ima celica;
človeško telo ima glavo, trup in ude / zakon nima take določbe; voda ima precej kalcija / teden ima sedem dni; kilometer ima tisoč metrov; knjiga ima tristo strani 5. z oslabljenim pomenom izražaa) lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo: ima brado in brke;
ta roža ima lepe cvete;
imeti močen glas / ima dosti izkušenj, smisel za humor, dober spomin; imeti veliko moč v rokah / dokument ima velik pomen; jeklo ima veliko trdnost b) stanje osebka, kot ga izraža določilo: bolnik ima visoko temperaturo;
imeti skrbi / nima časti, ponosa / ima srečo v zasebnem življenju, ugled, veljavo / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju s kom imam čast govoriti? / imeti pomembne funkcije, visoko izobrazbo, ugleden družbeni položaj; imeti diplomatske odnose z drugimi državami; imeti urejene življenjske razmere / stanovanje ima dobro razporeditev prostorov / imeti dobiček, izgubo pri kupčiji; imeti prednost pri nakupu / imeti rojstni dan; imeti nesrečo / imeti obrt biti obrtnikc) stanje osebka glede na koga: imeti podporo naprednega sveta;
ekspr. imam njegove simpatije č) odnos osebka do dejanja, kot ga izraža določilo: imel je priložnost pobegniti / ima dolžnost to storiti mora; imel je moč, da je to prebolel mogel je; ima pravico do lastne izbire sme sam izbiratid) s prislovnim določilom velikost, mero: ta ladja ima več tisoč ton nosilnosti;
ima osemdeset let je star;
krava ima tristo kilogramov tehta// izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: ima copate (na nogah), klobuk (na glavi), siv plašč; otroci imajo slabe čevlje; na zabavi je imela novo obleko; ob boku ima sabljo / pog. ima očala nosi; vlomilec je imel orožje je bil oborožen// izraža, da se osebku kaj redno daje: imeti nizke, visoke dohodke; imeti podporo, pokojnino; imeti tri tisoč evrov plače; kakšno štipendijo imaš 6. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost, značilnost, stanje stvari, ki obstaja pri osebku: lase ima dolge in skodrane;
avto ima pokvarjen;
stroj imam v popravilu;
orodje ima v redu;
elipt.: domačo nalogo že ima jo je že napisal;
pog. vlomilca že imajo je že prijet, ujet / ima sina zdravnika // izraža osebkov odnos, razmerje do stvari, kot ga izraža določilo: imeti koga na hrani, stanovanju; imeti kaj v lasti, najemu; imeti deželo pod oblastjo 7. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z za izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: imeti koga za bogatega, za poštenjaka;
to trditev imam za resnično;
imajo se za nekaj posebnega / imeti kaj za svoje / to imam za pomembno / publ. imeti za potrebno obsoditi kaj 8. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izražaa) z glagolskim samostalnikom da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: konja ima za jahanje;
to vrv imam za obešanje perila;
pog. kaj se imate za učiti kaj imate za učenje / ribe imamo za večerjo / peso imamo za krave za krmljenje kravb) namembnost, kot jo določa samostalnik: klop ima tudi za ležišče;
telečje meso imamo za zrezke // izraža, da je osebek s kom v takem odnosu, kot ga določa samostalnik: ima jo za ljubico; koga imaš za moža, za profesorja / pog. koga imate za slovenščino kdo vas poučuje slovenščino9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: imeti izpit, konferenco, pouk, predavanje, sejo;
kosilo bomo imeli v hotelu ob dvanajstih;
pog.: imeti govor;
zmeraj ima kako pripombo kaj pripomni, ugovarja / to je imelo hude posledice; plavalec ima letos velike uspehe; publ.: dogodek je imel slab izid se je slabo končal; ima pomembno vlogo pri odločanju zelo vpliva na odločitev10. z oslabljenim pomenom, z nedoločnikom izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik: nima česa, kaj jesti;
ima se kam umakniti;
nima kdaj to napraviti;
ima kje spati;
ekspr. ta pa ima s čim plačati ima veliko denarja / imate kaj za popravilo; imate kaj za žejo imate kaj, s čimer bi se mogel odžejati; pog. imeti kaj za nabrusiti 11. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v prostoru in časua) določenega stanja: že tri dni imamo dež;
letos imamo lepo jesen;
imamo mir, svobodo;
tam imajo zdaj noč;
v Sloveniji imamo demokracijo / na svetu imamo dobro in zlo je, obstajab) stvari: takrat še ni bilo znano, da imamo v vodi toliko živih bitij;
za to bolezen še nimamo zdravila / publ. na desni strani imamo hrib, na levi pa reko // izraža, da je stvar, ki je z osebkom v kaki zvezi, na določenem mestu: knjige ima na mizi; v naročju je imela otroka; država ima industrijo na severu / pog. starše ima pri sebi stanujejo, živijo pri njem / konj ima belo liso na čelu 12. pog. gojiti, rediti1:
pri sosedu imajo čebele, kokoši, prašiče;
v Savinjski dolini imajo hmelj 13. v zvezi imeti rad ljubiti: rad ima sosedovo hčer / rad ima mater, očeta / ona ima rada glasbo, rože / vedeli so, da ima rad vino / rastline imajo rade sončno lego 14. dov. postati mati, oče: imela bosta otroka;
ne more imeti potomcev / pog. prejšnji mesec je imela otroka rodila; mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla15. evfem. imeti spolni odnos, spolne odnose: jo je že imel / ona ima druge moške 16. pog. morati: njemu se imamo zahvaliti za pomoč / star. zdaj se imaš učiti / star. vlak ima vsak čas odpeljati bo odpeljal// moči1: imaš (za) posoditi tisoč evrov / nimam ti česa očitati 17. nav. 3. os., pog., ekspr., s tožilnikom mikati, želeti si: ti čevlji me pa res imajo / ima me, da bi jo vprašal 18. pog., v medmetni rabi izraža nezadovoljstvo, razočaranje: zdaj pa imamo, ko smo tako odlašali // zadovoljstvo, privoščljivost: dolgo je nagajal, zdaj pa ima
● ekspr. nekateri ljudje imajo so premožni, bogati; ekspr. o tem nimam besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. nima pojma o tem skoraj nič ne ve o tem; ekspr. ta človek nima srca je brezsrčen, neusmiljen; ekspr. besedo ima XY zdaj bo govoril, je na vrsti; imate besedo možnost, pravico do govorjenja; pog. ta dovtip ima že brado je star; pog. imaš kako cigareto ali mi daš cigareto; vsaka stvar ima svoj čas se pojavi ob določenem času; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; ekspr. ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; ekspr. ima ime in bogastvo je ugleden, priznan in bogat; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; pog., ekspr. (jo) že imam sem se že domislil; ekspr. tu nimaš več kaj (iskati) pojdi; nisi zaželen; pog., ekspr. ima hranilno knjižico denarne prihranke vlaga v hranilnico; ekspr. ta ima pa debelo kožo neprizadeto prenaša žalitve, namigovanja; je žaljivo nevljuden; ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; pog. ima (dober) nos bistro, pravilno predvideva; ekspr. le kje imaš oči ali nič ne vidiš, čutiš, da tako delaš, ravnaš; ekspr. imeti oči za kaj sposobnost za opazovanje, proučevanje; ekspr. imej pamet izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; pog. pod seboj ima pet ljudi so mu podrejeni; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. srce ima le zanjo ljubi samo njo; ekspr. imeti sušo v žepu biti brez denarja; evfem. bolnik ima vetrove v črevesju mu nastajajo plini; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. imeti zveze biti poznan z ljudmi, ki lahko pri čem pomagajo; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; star. delal se je, kakor da ga nima za mar se ne meni zanj; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. povej, kar imaš na duši kar (že dolgo) želiš povedati; pog., ekspr. na hrbtu jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; ekspr. neprestano ga ima na očeh ga opazuje, nadzoruje; pog., ekspr. imeti koga na vajetih v vsem mu ukazovati; pog., ekspr. na vratu ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; star. otroka ima pri prsih doji ga; očeta imajo v velikih časteh, v časti zelo ga cenijo, spoštujejo; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; pog., ekspr. tega človeka imam v želodcu zaradi kakega svojega dejanja mi je zoprn, mi vzbuja odpor; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. imeti roko nad kom biti mu zaščitnik, varovati ga; med. žarg. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. imeti veliko pod palcem biti zelo bogat; ekspr. imeti kaj vedno pred očmi upoštevati pri svojem delovanju; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. ima nekaj za bregom, plotom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; pog., ekspr. imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; pog. asistent ima statiste čez na skrbi; ekspr. imata me dosti, zadosti naveličala sta se me, odveč sem jima; nižje pog. letos ima drevje veliko gori je drevje dobro, zelo obrodilo; ekspr. povsod ima oči vse vidi, opazi; pog. imeti prav trditi, zastopati pravo mnenje; pog. imajo že precej kilometrov v nogah veliko so prehodili; pog., šalj. en kolešček v glavi ima premalo, preveč je nekoliko čudaški; danes imamo prosto nismo na delu, v šoli; ekspr. kaj imaš ti zraven izraža opozorilo, očitek; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti; kdor nič nima, tudi nič dati ne more; čim več ima, več hoče imeti
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen; šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorihiméti se pog., s prislovnim določilom
izraža, da je osebek v stanju, kot ga nakazuje določilo: dobro, slabo se ima; ima se kot še nikoli / ekspr. ta se pa ima zelo dobro živi / kot vljudnostna fraza kako se (kaj) imaš, imate; kot pozdrav dobro se imej, imejte
imáje star.:
nadzorniki so, ne imaje pravega dela, postajali po mestu
imajóč -a -e star.:
imajoč v rokah album, je sedel pod svetilko; ženske, imajoče več ljubimcev
kônec1 -nca m, mest. mn. stil. koncéh (ó) 1. del, predel, prostorsko najbolj oddaljen oda) izhodišča, začetka: konec njive prerašča plevel / konci brkov so mu silili v usta; odgriznil si je konec jezika / konec knjige je zelo zanimiv / pes ima na koncu privihan rep; tudi na koncu travnika je treba pokositi; postavil se je v vrsto, čisto na koncu b) navadno s prilastkom središča: odžagati črvivi konec deske;
zvezati oba konca vrvi / klop se s koncem dotika stene / zgornji in spodnji konec doline sta porasla s smrekami; sovražnik je zavzel spodnji konec mesta / naša hiša stoji na koncu vasi / ekspr.: na vse konce se je videlo na vse strani; samo v en konec smo hodili več ur samo v eno smer// navadno v povedni rabi izraža prenehanje določene prostorske razsežnosti: tu je konec travnika in začenja se gozd; kjer je bil konec tekmovalne proge, je bila postavljena vrvica / začetek in konec daljice sta označena / prišel je do konca parka / na koncu stavka stoji pika / moštvo je na tretjem mestu od zadnjega konca od zadaj2. nav. ekspr., navadno s prilastkom večji ali manjši del površine, prostora: severni konec dežele je gorat / ta konec hiše, stanovanja še nima elektrike / na mariborskem koncu so volitve že končali; v našem koncu ga ljudje dobro poznajo pri nas3. ekspr., navadno s prilastkom kos, del česa: en konec letala je priletel na streho bolnišnice / kakšen konec sveče, vrvi se bo že našel; od blaga so ostali sami konci odrezki, ostanki4. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča, začetkaa) glede na čas: konec avgusta je bil sončen;
uspešen konec sezone / ekspr. ne jezi se, saj še ni vseh dni konec stvar se bo dala še urediti, popraviti, povrniti / šele na koncu je bilo poletje lepo; že na koncu srednje šole se je zanimal za filozofijo b) glede na dogajanje: videl je le konec predstave, tekme;
konec romana je zelo razvlečen / šele na koncu se mu je zdelo delo zanimivo c) glede na obstajanje: film prikazuje konec starega Rima;
opisoval je konec meščanskega razreda // navadno v povedni rabi izraža prenehanje česač) glede na čas: tudi veselega dneva je bilo kmalu konec;
danes je konec šolskega leta;
kmalu bo konec meseca / ob koncu leta se je zgodilo; s koncem aprila ti bo potekel dopust konec / ekspr. potrpi, saj je septembra tako že konec d) glede na dogajanje: prišel je, ko je bilo že konec filma;
premirja je konec;
veselice je konec in treba bo domov / ekspr.: pristanem, da bo konec prepira, prepiru da se ne bomo več prepirali; za danes naj bo konec branja ne beri več / ekspr. konec iskanja je bil, da so ga zaprli rezultat, posledica / gong je označil konec dvoboja / publ. takoj po koncu tekme so ga prosili za izjavo po tekmi; odšel je že pred koncem predstave / ta zgodba nima jasnega, pravega konca razpleta, zaključka / ekspr. do konca življenja se boš kesal dokler boš živel / kot pojasnilo, opozorilo na koncu filma, romana konec e) glede na obstajanje: to bi pomenilo konec države, morale;
napovedovati konec sveta, umetnosti / ekspr. napraviti konec revščini / ekspr. taka rana lahko stori konec človeškemu življenju lahko povzroči smrt// ekspr., v zvezi z iti izraža približevanje prenehanju obstajanja česa: zaloga gre h koncu / dela gredo počasi proti koncu se končujejo / s Hitlerjevo Nemčijo je šlo očitno h koncu bila je blizu poraza, propada / z njim gre h koncu umrl bo5. evfem., navadno s prilastkom smrt: njen tragični konec je vse pretresel / iti svojemu koncu naproti 6. pog., ekspr., navadno v zvezi s storiti, vzeti umreti, poginiti, ubiti se: žival je v jami storila konec;
v zaporu je od vsega hudega konec vzel / od lakote, strahu so že konec jemali umirali / na tem mestu je našel svoj konec komandantov spremljevalec je umrl, bil ustreljen / star. storiti hud konec umreti nasilne smrti / v povedni rabi: saj ga bo konec, ko ga tako mučite; od razburjenja, sreče ga je bilo skoraj konec; pren. ta obleka pa že jemlje konec 7. ekspr., z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja sorazmerno dolgo: dela, tedna ni in ni konec;
sprevodu ni hotelo biti konca / ali še ne bo konec teh stopnic / hvalil je, da ni bilo konca 8. v členkovni rabi, v zvezi na koncu izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in na koncu še jaz;
grozil je, da bo vsako uro ubil enega, na koncu pa še sebe 9. v členkovni rabi, v zvezi z do izraža najvišjo možno mero: do konca izčrpan se je vrnil domov;
to je do konca osamljen, pokvarjen človek / zdaj sem do konca prepričan, da imam prav popolnoma, čisto// poudarja celotnost, polnost dejanja: ko je nalogo napisal, naredil do konca, jo je pokazal očetu; ali si prebral knjigo do konca / ne povej samo na pol, ampak do konca 10. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar 11. star., v prislovni rabi od začetka, na začetku: od konca se je vsemu čudil, potem pa se je hitro privadil 12. publ., v zvezi srečen konec razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu: neprepričljiv srečen konec 13. v členkovni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa konec;
rada ga ima, pa konec / tako je prepričan, in konec / tako bo, kot pravim, pa konec besed // z zanikanim glagolom poudarja nemočnost, neustreznost: ne morem se privaditi, pa konec / stroj ne vzdrži, in konec
● ekspr. konec me bo od garanja zelo, preveč delam; ekspr. zaradi sto evrov te še ne bo konec ne boš gospodarsko propadel; ekspr. z njo je bilo konec, ko sem te prvič zagledal nisem bil več njen prijatelj, nisem je več ljubil, občudoval; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. biti na koncu z močmi, živci biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; ekspr. še nisem pri koncu še nisem končal; ekspr. to ne bo imelo dobrega konca se ne bo dobro končalo; ekspr. tu je on potegnil krajši konec stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. na napačnem, pravem koncu se česa lotiti napačno, prav; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog. naredi, da bo na vse konce prav da bodo vsi zadovoljni; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec besed, debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; star. pod konec svojih dni je precej trpel zadnja leta, mesece življenja; ekspr. brez konca isker se je razsulo po nebu veliko; ekspr. na koncu jezika imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. še s koncem očesa ga ni hotel pogledati sploh ga ni hotel pogledati; ekspr. niti na konec pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. kaj bi jokala, saj ne greš na (drugi) konec sveta v zelo oddaljeno deželo, kraj; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. to je začetek konca poraza, propada; ekspr. na več koncih si je izposodil pri več osebah, bankah; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja zelo dolgo traja, je zelo dolgo, veliko; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih povsod; konec dober, vse dobro; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori; prim. skonca1
najéžiti -im tudi naježíti -ím dov., najéži; najéžil (ẹ̄ ẹ̑; ī í) postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes naježi dlako in pokaže zobe / naježiti obrvi namrščitinajéžiti se, tudi naježíti se
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mački se je naježila dlaka; ekspr. od strahu so se mu naježili lasje / mačka se je naježila in zapuhala; pren., ekspr. dolge sulice vojakov so se naježile proti sovražniku
2. ekspr. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo: ob teh besedah se je ves naježil / kaj si se tako naježila proti njemu
najéžen -a -o tudi naježèn -êna -o:
naježen pes; dlako ima vso naježeno; prisl.: gledal je naježeno in sovražno
nòž nôža m (ȍ ó)
1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski, mesarski nož; žepni nož manjši nož z enim ali več pregibnimi rezili; nož na vzmet; nož za kruh, papir / odpreti, zapreti nož pregibno rezilo noža; pren., ekspr. prerezal jo je nož bolečine
// vojaško bodalo: nasaditi nož na puško / dvorezni nož ki ima rezilo na obeh straneh; boj na nož / kot povelje nož na puško
2. nav. mn., teh. del stroja z rezilom, zlasti za rezanje: pritrditi nože na glavo / krožni, trikotni noži; stružni nož / oblikovni nož
3. mn., nar. ribežen (za zelje, repo): ribati zelje na nože
● ekspr. nastaviti komu nož na grlo, vrat skušati prisiliti koga k čemu; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. iti pod nož dati se operirati; pog., ekspr. ovni so šli pod nož so bili zaklani, pobiti; ekspr. bila je megla, da bi jo z nožem rezal zelo gosta; ekspr. kdo bi mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu; ekspr. te besede so bile zanj (kakor) nož v srce so ga zelo prizadele
♦ arheol. kremenov nož; fot. (obrezovalni) nož priprava iz plošče s pregibnim rezilom za obrezovanje fotografij; les. furnirski nož stroj za izdelovanje furnirja; med. kirurški, secirni nož; um. paletni nož
obiskáti -íščem dov., obíščite in obiščíte (á í) 1. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: obiskati bolnika, prijatelja;
grem obiskat znanca v bolnišnico;
obiskati soseda na domu;
že dolgo nas ni nihče obiskal;
malokdaj se obiščejo / publ. naša revija vas bo obiskala enkrat tedensko revijo boste dobili, bo izhajala2. opraviti kako pot z določenim namenom: zdravnik je obiskal bolnika;
novinarji so obiskali tovarno, da bi poročali o njej / knjiž. obiskati frizerja, odvetnika iti k frizerju, odvetniku / publ.: goste vabimo, da obiščejo našo restavracijo; obiskati izletniško točko / obiskati prireditev udeležiti se je; obiskati razstavo ogledati si jo// knjiž. iti, priti kam: obiskati grobove padlih; vsak dan obišče mestni park 3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: na stara leta sta ga obiskala bolezen in pomanjkanje;
sreča nas je obiskala / spanec jih dolgo ni obiskal dolgo niso zaspali
● ekspr. zvečer nas je obiskalo sovražno letalo je priletelo; knjiž. to območje velikokrat obišče potres na tem območju je velikokrat potres; publ. tatovi so obiskali znanega zlatarja so okradliobiskán -a -o
deležnik od obiskati: obiskani kraji so bili zelo zanimivi
// s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: dobro obiskan ples; oba hotela sta enako obiskana
obrízgati -am dov. (ȋ) 1. z brizganjem zmočiti, ovlažiti: obrizgati tla z mrzlo vodo / blato ji je obrizgalo obleko; ekspr. avtomobil ga je pošteno obrizgal
● ekspr. obrizgal ga je s sovražnim pogledom sovražno ga je pogledal2. z brizganjem dati, nanesti na kaj: obrizgati poškodovane dele avtomobila;
obrizgati z brizgalko obrízgan -a -o:
obrizgan s krvjo; obrizgana obleka
pálica -e ž (á)
1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico; opirati se na palico; tepsti, udariti s palico; bambusova drenova, leskova palica; dolga, grčava, kljukasta, votla palica; palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico; boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico
// navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; igralna palica naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu
// ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice
2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic
● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori
♦ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice
pomériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ugotoviti, določiti, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: pomeriti prostor, zemljišče / hoteli so pomeriti globino vodnjaka // ugotoviti, določiti razsežnost telesnih delov za izdelavo oblačila: pomeriti dolžino obleke / pomeriti rokav 2. ugotoviti, ali oblačilo, obutev ustreza zlasti glede na velikost: pomeriti čevlje, klobuk, obleko / pomerila je več puloverjev, a z nobenim ni bila zadovoljna 3. oceniti lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: lovec je pomeril in ustrelil;
pomeriti s puško;
dobro, slabo pomeriti / pomeriti v glavo / on je prvi pomeril name streljal4. star. premeriti (z očmi): tujca je pomeril od nog do glave / sovražno jo je pomeril / pomeriti koga s prijaznimi očmi, pogledi
● šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; šalj. pomeriti komu hlače natepsti ga; pog., ekspr. zamrmra in jo pomeri proti vratom gre, odide; šalj. spotaknila se je in pomerila pot padlapomériti se ekspr.
tekmovati, nastopiti: na turnirju so se pomerili naši najboljši igralci; pomeriti se v alpskem smučanju / na tekmovanju so pomerili svoje moči tudi plavalci
● ekspr. pridi sem, da se pomeriva ugotoviva, kdo je močnejši
pomérjen -a -o:
dobro pomerjen strel; krilo je bilo hitro pomerjeno
● ekspr. hlače ti stojijo, kakor bi bile tebi pomerjene zelo dobro
poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebkaa) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata;
poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti 2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete 3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat / poskušati vina pokušatiposkúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale
poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e:
padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto
prerešetáti -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil 4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi;
prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo
● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledaliprerešetán -a -o:
od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel
prestréči -stréžem dov., prestrézi prestrézite in prestrezíte; prestrégel prestrégla (ẹ́)
1. narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere: prestreči prve curke mleka; prestreči odtekajočo kri / prestreči drobtinice v pest; prestreči pepel v pepelnik; z lečo prestreči sončne žarke / ta priprava bo prestregla vso vodo
2. narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja: z napravo prestreči dim, vodni tok / dobili so nalogo, da prestrežejo nasprotnikovo četo; stala je na pragu, da bi ga prestregla; pojdi jim naproti in jih prestrezi
// narediti, da kaj, kar se približuje, ne doseže cilja: s stolom je prestregel nož, ki je letel proti njemu; prestregel je žogo, da ni razbila okna / prestreči udarec / prestregli so sovražnikov napad
3. narediti, da kdo ne pade na tla: padla bi, če je ne bi prestregli; prestreči koga v roke / hotela je poklekniti pred njim, pa jo je prestregel
4. (skrivaj, neopazno) priti do sporočila, ki je namenjeno komu drugemu: prestregli so vsa njegova pisma; prestregel je njun telefonski pogovor; prestreči zaupno poročilo / prestregli so nevarne dokumente
5. zaznati z ustrezno pripravo: prestreči zvočne signale / naprave so prestregle potresne sunke
// zaznati zlasti s sluhom: prestregla je čudne šume, ki so prihajali iz sobe / prestregel je, da sta si namignila opazil
● knjiž. prestreči komu besedo, besede seči mu v besedo; ekspr. prestregel je njen pogled spogledala sta se; spretno je prestregel vrženo pomarančo ujel; prestreči komu pot onemogočiti prehod
♦ čeb. prestreči roj preprečiti roju prost vzlet iz panja; šport. prestreči žogo odvzeti jo nasprotniku med podajo; voj. prestreči sovražno letalo s prestrezalnim letalom onemogočiti njegovo delovanje, gibanje
puškáriti -im nedov. (á ȃ)
ekspr. posamezno, poredko streljati s puško: v gozdu so puškarili lovci / srečali so se s sovražno patruljo in nekaj časa puškarili; puškariti se s sovražnikom
sabotêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na saboterje: saboterska skupina / sovražno in sabotersko delo, delovanje
sklatíti in sklátiti -im, tudi sklátiti -im dov. (ī á; á) 1. povzročiti, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padejo sadeži z drevesa: sklatiti jabolka, orehe / toča je sklatila listje
● ekspr. artilerija je sklatila sovražno letalo sestrelila; ekspr. zanjo bi sklatil zvezdo z neba zanjo bi storil vse; ekspr. sklatili so precej ptic postrelili2. slabš. reči, povedati: sklatil je veliko neumnosti skláten -a -o:
sklateno sadje
sovrážnik -a m (ȃ)
1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu: ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik
2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa: biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik – Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku v socializmu proti sovražnikom delavskega razreda
// kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa: biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk
3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni: sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo / kot povelje sovražnik s čela, za – boj
// pripadnik te strani: pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili
4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega: tako malomaren odnos je sovražnik uspeha
5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo: ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja
● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
srepéti -ím nedov., srêpi in srépi (ẹ́ í) knjiž. srepo gledati: stal je sredi sobe in srepel vanjo;
nepremično sedi in srepi v ogenj / njegove oči so srepele v prazno srepèč -éča -e:
sedel je na postelji, sovražno srepeč predse; srepeč pogled; srepeče oči
têpsti têpem nedov., tépel têpla (é) 1. dajati komu udarce: tepsti otroka, žival;
tepsti po glavi;
tepsti z roko, s šibo;
tepsti koga kakor vola zelo močno in neusmiljeno / tepsti konja, da bi premaknil voz / ekspr. dež ga tepe po licih; torba ga tepe po petah ga udarja; ekspr. ptica tepe s krili maha, udarja2. ekspr. povzročati škodo, težave; prizadevati: tepejo jih slabe letine, napačne odločitve / usoda, življenje ga zelo tepe
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudegatêpsti se
1. dajati udarce drug drugemu: pred gostilno sta se tepla dva moška; otroci se večkrat prepirajo in tepejo / tepsti se s kom
2. ekspr. biti se, bojevati se: dve leti se je tepel na fronti; tepsti se s sovražno vojsko / tepsti se za pravico / tepsti se za izkoriščane, zapostavljene / dekle se je teplo z jokom
// v zvezi z za zelo si prizadevati za uresničitev svoje želje ob enakem prizadevanju nasprotnikov: ljudje se kar tepejo za dobrega delavca, novi izdelek
3. ekspr. biti v velikem neskladju: te barve se tepejo; nova stavba se preveč tepe z okoljem / v njegovem ravnanju se tepejo kmečke in mestne navade / to se tepe z razumom
● ekspr. vetrovi se tepejo se v sunkih mešajo; ekspr. tepsti se z revščino otepati se
tepèn -êna -o:
tepen otrok
● ekspr. tepeno moštvo premagano moštvo
uníčiti -im dov. (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati: uničiti mrčes, plevel;
uničiti škodljivce s kemičnimi sredstvi;
toplota uniči vitamine;
z razkuževanjem se bacili uničijo / uničiti dokumente; v jezi je uničila njegova pisma / ogenj je uničil gospodarsko poslopje; mesto je uničil potres / uničiti zalogo orožja 2. poškodovati kaj tako, da propade: plesen je uničila krompir, trte;
slana je uničila ajdo;
suša, toča je uničila ves pridelek;
voluhar je uničil sadno drevje;
z nepravilnim zalivanjem je uničila rože / s preparati si je uničila lase 3. narediti, povzročiti, da kaj postane neuporabnoa) z nepravilnim, malomarnim ravnanjem: kolo, stroj je kmalu uničil;
delno, popolnoma uničiti;
s prenašanjem sem in tja so se knjige uničile / ekspr. kar prime v roko, uniči / čevlje uniči v eni sezoni ponosi, izrabib) s svojim delovanjem, učinkovanjem na to: kislina mu je uničila obleko;
molji so ji uničili plašč;
neurje je uničilo del ceste;
vlaga je v nekaj letih uničila pohištvo c) s strelnim orožjem, razstrelivom: sovražnik je uničil most;
uničiti nasprotnikove tanke;
sovražno letalo so uničili sestrelili, razstrelili// narediti, povzročiti, da postane kaj neveljavno, navadno zaradi napake: uničil je že dva čeka 4. narediti, povzročiti, da pride kaj v zelo slabo stanje: branje ob slabi svetlobi mu je uničilo oči;
hrup ji je uničil živce / prenaporno delo ji je uničilo zdravje / bolezen, skrb ga je zelo uničila 5. z določenim dejanjem, ravnanjem v škodo koga povzročiti, da ne more več opravljati svojega dela, dejavnosti: uničiti ilegalce;
kmeta so s temi ukrepi uničili;
tako bo uničil samega sebe / davki jih bodo uničili; uničiti organizacijo; konkurenca je uničila podjetje / uničiti sovražni bataljon // povzročiti, da kdo več ne obstaja, živi: to pleme je uničila epidemija; človeštvo se bo uničilo samo 6. s prislovnim določilom narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj glede tega, kar izraža določilo: finančno, gospodarsko uničiti koga;
to ga bo uničilo telesno in duševno;
moralno se je popolnoma uničil // narediti, povzročiti, da pride kdo v skrajno neugoden položaj sploh: s pijančevanjem je uničil svojo družino 7. navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročitia) da kdo česa ne doseže, ne izpolni: uničiti komu kariero;
uničil ji je mladost / ekspr. ne uniči ji življenja b) da kaj pri kom preneha obstajati, trajati: uničiti komu upanje, veselje;
uničiti dobro voljo;
uničiti si delovne zmožnosti
● ekspr. ti trije dnevi so ga uničili zelo izčrpali, utrudili; ekspr. življenje jo je uničilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; šalj. uničila sta že dva litra vina popila, spila; šalj. uničil je osem omlet pojedeluníčen -a -o:
zaradi prometne nesreče je avtomobil uničen; čevlji so že uničeni; vsi njegovi upi so uničeni; stal je ves bled in uničen; živce ima popolnoma uničene
zbóčki prisl. (ọ̑)
nar. vzhodno z bočne strani: stisniti zbočki / zbočki leči na bok, postrani
● nar. vzhodno gledati koga zbočki neprijazno, sovražno
zóžiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti kaj (bolj) ozko: zožiti rov, strugo;
dolina se proti severu zoži / zožiti hlačnice / pri izdihu se pljuča zožijo / ekspr. sovražno je zožila oči, pogled / pomen besede se je zožil
♦ jezikosl. ozki e se pred r zoži // narediti, povzročiti, da je kaj videti ožje: temna barva in navpični šivi postavo zožijo // zmanjšati, omejiti: zožiti prehod med posteljo in omaro / zožiti razpravo; zožiti število predlaganih sprememb na najnujnejše / krog znancev se mu je zožil zóžen -a -o:
zožen pomen besede; imeti zožene zenice; cesta je bila zaradi snega zožena
čujéčnost -i ž (ẹ́) 1. pazljivost, skrbnost, opreznost: potrebna je večja čuječnost pred sovražno dejavnostjo;
ukaniti čuječnost straže;
napeta, neprestana čuječnost 2. čuječe stanje: utrujen od dolge čuječnosti
flóta1 -e ž (ọ̑)
1. vse ladje kake države, ladjevje: ameriška flota / zračna flota letala, letalstvo
2. ladje ali letala s skupnim namenom in pod skupnim poveljstvom: bojna flota; premagati sovražno floto / rečna, ribiška flota
letálo -a s (á)
motorno zračno vozilo, težje od zraka: letalo se dviga, kroži, leti, pristane, vzleti; sestreliti sovražno letalo; povzpeti se v letalo; odpotovati z letalom; kabina, krila, rep letala; nosilnost letala; pilotiranje letala; posadka letala; potniki v letalu; prevoz z letalom / letalo bobni, brni v zraku / dvomotorno, dvosedežno letalo; izvidniška letala; jadralno letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov; motorno, nadzvočno, reaktivno letalo; potniško letalo; šolsko letalo za praktični pouk letenja; športno, vojaško letalo; vodno letalo hidroplan; letalo na reaktivni pogon
♦ aer. amfibijsko letalo ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi; doseg letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka; krilce letala; voj. lovsko letalo hitro in okretno letalo, namenjeno za boj z nasprotnikovimi letali
mériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. ugotavljati, določati, koliko dogovorjenih enot kaj obsega, vsebuje: meriti blago, prostor, pšenico, vino, zemljišče / meriti dolžino ceste, prostornino posode; meriti frekvenco, hitrost; meriti porabo energije; meriti maščobnost, radioaktivnost; meriti temperaturo in srčni utrip; meriti trajanje poleta; meriti na mernike; meriti v metrih, sekundah; meriti z aparatom, toplomerom; meriti s koraki, palico / meriti na oko po videzu oceniti velikost česa / ekspr. sonce, ura nam meri čas // ekspr. ocenjevati, vrednotiti: meri svoje delo in uspehe; ljubezni ne merimo po besedah; vse ljudi meri le po sebi; razlastitev je meril samo s pojmom osebne pravice in svobode / lepi konji, jih je meril Janez z očmi strokovnjaka 2. s prislovnim določilom imeti določeno dolžino, višino, površino: otok meri tri kvadratne kilometre;
ta moški meri meter in sedemdeset centimetrov / soba meri tri metre v dolžino in dva v širino / sod meri tristo litrov drži3. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave;
meril ga je z radostjo, strahom;
dolgo, sovražno, zaskrbljeno jo je meril / čutil je, da ga pogledi merijo od vseh strani / meril jih je z ljubeznivimi, srepimi očmi, pogledi 4. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem: ustrelil je, ne da bi meril;
meriti s puško, topom;
slabo meri, zato malokdaj zadene / meriti v drevo, glavo / vojaki niso merili na demonstrante, ampak v zrak streljali; pren. s tem vprašanjem meri na domače razmere // knjiž. na tihem želeti, pričakovati kaj: ta ekipa meri na najvišje lovorike; tudi on meri na to službeno mesto / ta pa visoko meri, vendar bo težko uspel // v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: besede, očitki merijo nanj / sum meri nanj osumljen je on / publ. vsi ukrepi merijo na utrditev gospodarstva so namenjeni utrditvi gospodarstva5. ekspr., z notranjim predmetom hoditi, premikati se: hitro je meril zadnjo četrtino poti;
razburjeno meri sobo;
meriti sobo gor in dol / z odločnimi koraki je začel meriti cesto; meriti klanec s počasno hojo / jastreb je meril nebo v veliki višini
● ekspr. meri besede, da ne bo kaj narobe misli, pazi, kaj govoriš; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; ekspr. žena mu meri vsak korak brez ženine vednosti ne more, ne sme iti nikamor; publ. smučarji so merili svoje moči so tekmovali; šel je h krojaču merit obleko da mu ugotovi, določi razsežnost telesnih delov za izdelavo obleke; publ. meriti svoje sile s silami drugih tekmovati, kosati se z drugimi; star. on denarja ne šteje, ampak ga meri na mernike ima zelo veliko denarjamériti se
1. z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: ta izdelek se meri z najboljšimi na svetu; v znanju se meri z vsakim sošolcem; ekspr. on se more komaj od daleč meriti z njimi / letošnji pridelek se ne more meriti z lanskim je dosti manjši
2. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: šel se je merit z njim / meriti se za kolajno, naslov prvaka
modràs -ása m (ȁ á)
strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata;
odpreti zapornice;
odpreti za ped;
hrupno, tiho odpreti;
odpreti nastežaj;
vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika / kot nagovor ljudje, odprite 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo;
odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje / pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko;
na široko je odprl veke;
zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Slovenijo poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Slovenija// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih;
blagajna se odpre čez pol ure 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat;
banka je odprla dve podružnici;
odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik / pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju / odpreti novo delovno mesto 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most;
cesto bodo odprli za državni praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / policist je odprl cesto, križišče // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja;
odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje;
s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj;
odpreti ogenj iz pušk;
odpreti ogenj na sovražno postojanko
● ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti transakcijski račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjoodpréti se
1. pojaviti se razprostrt v širino: na koncu doline se svet odpre / na desno se odpre Bistriška dolina / ekspr. nebo se je odprlo zjasnilo / z vrha se odpre lep razgled je; pren. pred njim se je odprla najlepša slika prihodnosti
2. publ. nastopiti, nastati: pri tako visoki temperaturi se odpro novi problemi / odprlo se je vprašanje tiskarne
3. ekspr. postati zaupljiv, zgovoren: ob kozarcu vina so se ogreli in odprli / odprl se je pred prijateljem izpovedal mu je svoja čustva, misli / srce se srcu odpre
// knjiž. začeti se zanimati za kaj, sprejemati kaj: odprl se je estetskim idejam romantike; odpreti se modernim tokovom / knjižni jezik se je odprl tujim, zlasti slovanskim besedam začel jih je sprejemati
● pog. poleti so se posli spet odprli začeli dobro uspevati; jih je bilo veliko; pog. ni se mu odprlo, v čem bi bila tu nesreča ni dojel, spoznal
odpŕt -a -o
1. deležnik od odpreti: ptiči so stegovali odprte kljune proti njemu; v roki je držal odprt nož; sejem je bil odprt v začetku meseca; dežnik je imela odprt, čeprav ni deževalo; odprte zapornice; cesta je odprta za ves promet; trgovina je odprta do sedmih zvečer; spati pri odprtem oknu; pusti vrata odprta; odprto imajo samo dopoldne
2. ki je od več ali vseh strani razmeroma lahko dostopen: na odprtih mestih je zelo pihalo / prostor za naselje so si izbrali na odprti terasi
// sorazmerno raven, neporasel: prehodili so odprt svet ob progi / spopad vojsk na odprtem polju
// ki je brez ograje, nezavarovan: odprt sejemski prostor; odprto odlagališče smeti / odprti ogenj / odprta meja nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, povezanimi navadno zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav; dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje
3. ki je brez strehe: vozi se v odprtem avtomobilu; odprt tovorni voz; odprto kopališče
// ki ima razmeroma velik izrez, odprtino: ti čevlji so preveč odprti / za te knjige so police dovolj odprte razmaknjene / odprta obleka; odprta posoda
4. publ. nerešen, nedognan: odprti problemi; lotiti se reševanja odprtih zadev; vprašanje je ostalo odprto / odgovori so tu še odprti / konec novele je odprt dopušča različno razumevanje
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo tudi nečlani: odprt sestanek društva / odprto prvenstvo v smučarskih skokih / lokal odprtega tipa
6. v povedni rabi ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos: je odprt in iskren človek; kot človek je odprt za vsakogar
// dovzeten, sprejemljiv: mladi ljudje so zelo odprti do sveta okrog sebe; odprt je za vse lepo, novo / organizacija mora biti odprta za nove pobude
7. publ. iskren, odkritosrčen: z njim je imel več odprtih pogovorov; polemika med njimi je bila zelo odprta / odprta ljubezenska izpoved
// javen, očiten: odprt spopad med njima traja že dolgo / ta intervencija je dobila oblike odprte in namerne agresije / odprti telefon organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu; poslati komu odprto pismo; postaviti odprto vprašanje
● ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; pog. fant je odprte glave bister, nadarjen; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; sanjal je z odprtimi očmi bede; odprto pivo, vino pivo, vino, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; pustite mi odprto nezaklenjeno
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten; anat. odprti prelom kosti prelom, pri katerem kost predre kožo; avt. odprta cesta cesta, na kateri ni omejitve hitrosti; odprta karoserija karoserija s premično ali zložljivo streho; ekon. odprti trg trg, ki je dostopen vsem proizvajalcem; etn. odprto ognjišče od tal dvignjen prostor za kurjenje in pripravo hrane; geogr. odprto morje morje, ki je stran od obale, zalivov in otokov; gozd. odprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi ustreznih prometnih povezav mogoče, ekonomično; kem. odprta veriga atomov razporeditev atomov v spojini v črti; kor. odprta plesna drža plesna drža, pri kateri se plesalca držita samo z eno roko; lov. lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; mat. odprti interval interval, v katerem meji intervala nista vključeni; med. odprta telesna poškodba poškodba z rano; odprta rana rana, ki je v neposredni zvezi z zunanjim svetom; odprta tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri so v izpljunku bacili; odprto zdravljenje opeklin, ran zdravljenje opeklin, ran brez povoja; navt. odprta luka luka, v katero je dostop mogoč ob vsakem času; pravn. odprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek zavoda brez posebnega nadzorstva in brez zavarovanja; politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah; soc. odprt družbeni sistem družbeni sistem, v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šport. odprta igra igra, pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; voj. odprto mesto mesto, ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo; prisl.: odprto gledati, opazovati; živeti odprto do vsega; sam.: zaveslal je daleč na odprto na odprto morje; na odprtem je hladno velo; hoditi po odprtem
pès psà m (ə̏ ȁ)
1. domača žival zelo raznolikih pasem, zlasti za družbo, čuvanje, lov: pes cvili, laja, renči; pes je prijazno mahal z repom; ugriznil ga je pes; dražiti, naščuvati psa; izpustiti psa z verige; voditi psa na vrvici; dolgodlak pes; popadljiv, stekel pes; pes s košatim repom, visečimi uhlji; biti lačen kot pes zelo; biti komu pokoren, vdan, zvest kot pes zelo, brezpogojno; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; odšel je kot pretepen pes ponižno, nesamozavestno; slabš. gleda me kot psa sovražno, neprijazno; ozmerjati koga kot psa zelo; vulgarno; pobili so jo kot psa neusmiljeno; na krut, grozovit način; pokopali so ga kot psa brez običajnega obreda, brez pietete; preganjali so jih kot pse neusmiljeno; neprenehoma; oče ga je pretepel kot psa zelo, neusmiljeno; zebe me kot psa zelo / kot opozorilo pozor, hud pes / čistokrvni pes; hišni pes ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; lavinski psi izučeni za reševanje izpod plazov; lovski psi; službeni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo v vojski, policiji in za reševanje; vlečni psi ki se glede na sposobnosti uporabljajo za pasjo vprego; pes čuvaj
// samec take živali: pes in psica
2. nizko, navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: pazi se tega psa, ker te bo ogoljufal; s tem psom se že eno leto ne menim / kot psovka: ti bom že pokazal, pes garjavi; prekleti pes, kaj si drzne; molči, ti pes / fašistični psi spet ropajo in požigajo fašisti
3. v medmetni rabi izraža
a) prepričanost o čem: ni pes, da ga ne bi dohiteli; ni pes, da tega tudi jaz ne bi zmogel
b) močno čustveno prizadetost: pes vedi, od kod se je nenadoma vzel
4. ekspr., v povedni rabi, s predlogom izraža zelo nizko stopnjo: njihova morala je na psu; umetniška raven predstave je pod psom / hrana, preskrba je pod psom zelo slaba
● ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. to vam je vreme, da bi se še pes obesil slabo, neprijetno, pusto; pog., ekspr. ko je obubožal, ga še pes ni povohal se nihče ni zmenil zanj, mu pomagal; ekspr. takih knjig pri nas še pes ne povoha nihče ne bere, kupuje; pog., ekspr. nisi vreden, da te pes povoha slab, ničvreden si; nekoristen, nesposoben si; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku; gled. žarg. dobiti, igrati psa zelo nepomembno vlogo; ekspr. priti na psa finančno, materialno propasti; priti v težek, neprijeten položaj; tadva sta si, se gledata kot pes in mačka sovražita se; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; ekspr. naj se pes obesi, če sem vedel za to izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki; preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega; preg. izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese v sili se izkoristi kakršnokoli opravičilo; preg. dosti psov je zajčja smrt dosti sovražnikov vsakogar ugonobi; preg. enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno
♦ astron. Veliki pes ozvezdje na južni nebesni poluti, katerega najsvetlejša zvezda je Sirius; etn. pes velikemu nožu podobna lesena priprava za zagrebanje žerjavice na odprtem ognjišču pastirske koče; lov. pes dobro drži vztrajno goni divjad; pes kreše laja po sledi, ki navadno ne vodi do divjadi; odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu; vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost; nemi pes ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; šolani pes ki je ubogljiv vedno in povsod in je opravil tovrstni izpit; šport. psi trakovi, navadno iz tjulenje kože, ki se pritrdijo, prilepijo na drsno stran smuči, da pri hoji navkreber ne spodrsuje; vet. pastirski pes pes, ki brani čredo pred napadalci, zlasti volkovi; velik močen pes z dolgo belo dlako in košatim repom; zool. psi volkovi, šakali, domači psi, lisice, Canidae; leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; prerijski pes večji rdečkasto rjav glodavec, ki živi v srednjem delu Severne Amerike, Cynomys
postojánka -e ž (ȃ)
zavarovan kraj, mesto, kjer se daljši čas zadržuje vojaška enota: braniti, utrditi, zapustiti postojanko; bataljon je imel svoje postojanke zunaj vasi; napasti, zavzeti sovražno postojanko; vojaki so zasedli ključne postojanke / strateška, vojaška postojanka
// nav. ekspr. kraj, mesto, kjer se kdo zadržuje sploh: berači so imeli svoje ustaljene postojanke / klub je postal izrazita partijska postojanka
// s prilastkom kraj, mesto, namenjeno določeni dejavnosti: izvidniška, kurirska, lovska postojanka; najbolj obiskane planinske, turistične postojanke / ekspr.: slovenska univerza, ta najvišja kulturna postojanka ustanova; rad obiskuje pivske postojanke pivnice, gostilne
požrêti -žrèm dov., požŕl (ẹ́ ȅ) 1. spraviti iz ust v požiralnik, želodec: požreti grižljaj, koščico, tableto, tekočino;
tako ga boli grlo, da še sline ne more požreti;
drži se, kot bi metlo požrl zelo vzravnano, togo; domišljavo;
gleda ga, kot bi ga hotel požreti zelo jezno, sovražno / nizko celo skledo solate je požrl pojedel2. ekspr. z grizenjem uničiti: gosenice so požrle zelje 3. biti tak, da lahko kaj prehaja skozi: cev, kanal ne more več požreti vode 4. ekspr. ne izreči, zamolčati: hude besede je imel že pripravljene, pa jih je požrl // ne odzvati se na kaj, zlasti z besedami: požreti očitek, poraz, sramoto, žalitev; vsega človek ne more požreti / požreti je moral marsikatero grenko neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo// obvladati, zadržati: požreti jezo / požreti solze 5. ekspr. pri svojem delovanju porabiti velike količine česa: ta avtomobil požre veliko bencina / ogrevanje prostorov požre dosti električne energije / ta dejavnost požre precej denarja // zmanjšati količino česa: bolezen mu je požrla prihranke / nenapovedan obisk mu je požrl prosti čas
● pog., ekspr. noč ga je požrla ponoči je skrivaj odšel; ekspr. veliko ljudi so požrla taborišča je umrlo v taboriščih; ekspr. uši ga bodo požrle zelo ušiv je; ekspr. kar naprej, saj vas ne bomo požrli nihče vam ne bo storil nič neprijetnega, slabega; ekspr. požreti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; pog., ekspr. nocoj ga je pa veliko požrl popil veliko alkoholne pijače; slabš. si požrl jezik zakaj molčiš, ne odgovoriš; ekspr. najraje bi jo živo požrli zelo so jezni nanjo; ekspr. ob pogledu na jedi na mizi je na debelo požrl slino zelo si jih je zaželel; ekspr. zadnje zloge navadno kar požre jih ne izgovori; ekspr. sin mu bo požrl živce ga bo duševno uničil; ekspr. kar požrl bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl; ekspr. hoteli so jo z očmi požreti poželjivo so jo ogledovalipožréti se ekspr.
zelo razžalostiti se, vznemiriti se: požrl se bo zaradi nje
● ekspr. ne bom se mešal v to, naj se sami med seboj požrejo naj se sprejo; naj svoje zadeve sami uredijo; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze zelo je jezen, vznemirjen
požŕt -a -o:
požrta jed, pijača
preblísk -a m (ȋ)
1. močna trenutna svetloba, ki preide z določenega mesta na drugo: videti preblisk padajoče zvezde; v preblisku rakete je zagledal sovražno patruljo / oddaljeni prebliski so križali nebo / prebliski rdeče svetlobe
2. nav. ekspr. kratkotrajna pojavitev svetlobe skozi kaj: megla s prebliski sonca / prebliski svetlobe v temi
// kratkotrajno odbitje iskreče se svetlobe: prebliski sabelj, pripetih vojakom ob boku / videl je prebliske v tujčevih očeh
3. ekspr., s prilastkom kratkotrajna pojavitev tega, kar izraža sobesedilo: to je bil zadnji preblisk njegove moči; redki prebliski zavesti / preblisk smehljaja na njegovem obrazu jih je opogumil
// kratkotrajen, močen izraz, pojav česa: ima genialne prebliske; preblisk zdravega razuma / že takrat so se kazali prebliski revolucije
4. ekspr. v odnosu do celote majhen, navadno ugodna občutja vzbujajoč del česa: mračna drama s svetlimi prebliski; žalostno razpoloženje s prebliski veselja
● ekspr. v trenutnem preblisku je uvidel, kaj mora storiti nenadoma, takoj; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu
prežáti -ím nedov., prêži in préži; prêžal in préžal (á í) 1. čakati v določenem položaju, da se kaj ulovi: poglej mačko, kako preži;
prežati na miš;
žival preži na plen 2. iskati, čakati koga z določenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: prežati na sovražno patruljo;
razbojniki so prežali na popotnike;
prežati za tihotapci;
prežati v zasedi, za vrati / lovec preži na lisico // ekspr. živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: prežal je na priložnost, na ugoden trenutek, da bi ušel / vse mesto preži in čaka, kaj se bo zgodilo 3. ekspr. napeto opazovati: prežati iz skrivališča, izza ogla;
preži kot jastreb, ris / prežala sta na okna, kdaj se bo prižgala luč / njegove oči prežijo 4. ekspr. biti kje, kažoč željo po čem: gostje so jedli, otroci pa so prežali za pečjo, če bo kaj ostalo // zelo želeti priti do česa, dobiti kaj: že dolgo preži na sosedovo posestvo; na to službo marsikdo preži 5. ekspr. groziti, pretiti: nevarnost preži na vsakem koraku;
ob takem času prežijo v gorah plazovi 6. knjiž., ekspr. biti2,
obstajati1:
strašen molk preži nad vso dolino;
globoko v duši mu je prežal sum / v njihovih očeh preži strah se kaže, odraža
● ekspr. zavedali so se, da preži nanje smrt da so v smrtni nevarnosti; star. gospodar je prežal za delavci, da ne bi postopali jih je strogo pazil, nadzoroval; na vsako mojo besedo preži kot pes na kost vsemu, kar rečem, trdim, nasprotuje, vse skuša zanikati, ovrečiprežé :
čakal je, preže na svojo žrtev
prežèč -éča -e:
prežeč na zajca, se je skril za grm; čakal je prežeč kot žival, ki čuti nevarnost; prežeč pogled; prežeča nevarnost; prežeče oči; prežeča žival; prisl.: tiger se mu je prežeče bližal; prežeče gledati, opazovati
raztêpsti -têpem dov., raztépel raztêpla (é) 1. z udarci, udarjanjem narediti, da kaj ni več v prvotnem stanju, v prvotni obliki: raztepsti rumenjak, smetano / v mleku raztepemo dve jajci; raztepsti jogurt z majonezo 2. ekspr. razgnati: raztepsti sovražno vojsko / burja je raztepla oblake; megle so se razteple raztêpsti se ekspr.
raziti se, razkropiti se: otroci so se hitro raztepli; raztepli so se na vse strani / vsi so se raztepli po službah
raztepèn -êna -o:
po svetu raztepeni otroci; raztepena sovražna vojska; raztepeno jajce
● star. vrnil se je raztepen do krvi pretepen
tólikodanè člen. (ọ̑-ȅ) knjiž. skoraj: gledali so nas neprijazno, tolikodane sovražno;
segal je tolikodane do stropa
ukléščiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da pride kaj v položaj, ko se zaradi stiska z dveh ali več strani ne more več premikati: drozg uklešči trde plodove v razpoko in jih drobi s kljunom;
ukleščiti roko, zapestje;
z nogami mu je ukleščil trup in ga začel stiskati;
ukleščiti koga med kolena;
brezoseb. voznika je ukleščilo med sedež in volan / korenine so ukleščile skalo; ekspr. sneg je ukleščil dolino
● ekspr. tesnoba ji je ukleščila prsni koš začutila je veliko tesnobo; ekspr. ukleščiti sovražno četo obkoliti jo z dveh ali več straniukléščiti se
priti v položaj, ko zaradi ožine, stisnjenja z navadno dveh strani ni mogoče nadaljnje premikanje, vrnitev v prvotno lego: deblo se je ukleščilo med skale; noga se mu je ukleščila v špranji
♦ med., vet. pri kili se črevo uklešči; žolčni kamen se uklešči v žolčevodu
ukléščen -a -o:
med razbitine avtomobila ukleščen voznik; ukleščena kila
zajéti -jámem dov., zajêmi zajemíte; zajél; nam. zajét in zajèt (ẹ́ á) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajeti juho, kašo, pesek;
zajeti z vedrom, zajemalko, žlico / zajeti moko, vodo v dlan / zajeti cmok v juhi; z mrežo zajeti ribe / bager je zajel material in ga stresel na kup / s čevlji zajeti blato / čoln se je nagnil in zajel vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo je dobil v svojo notranjost// navadno s prislovnim določilom na tak način vzeti kaj tekočega, sipkega: šla je k studencu, da bi zajela vodo; zajeti jed iz sklede; zajeti moko iz vreče; zajeti vodo iz vodnjaka / ekspr.: vzel je žlico in zajel začel jesti; zajemi, gotovo si lačen; pren., ekspr. zajeti resnico iz prvega vira 2. publ. z določenim namenom narediti, da pride kaj v kako posodo, kak prostor: zajeti odpadno vodo 3. navadno v zvezi z zrak narediti, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: zajel je zrak in se potopil;
globoko, počasi zajeti zrak / zajeti dim v pljuča / ekspr. zajeti sapo vdihniti4. narediti, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s koso zajeti ozek pas trave;
s srpom zajeti šop žita / v daljnogled zajeti mesto v daljavi / kamera je zajela ves prizor; ta objektiv zajame velik prostor // narediti, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo je zajel obdobje zadnjih desetih let; z očmi zajeti ves prostor 5. narediti, da je kdo deležen kake dejavnosti: v preventivno zdravstveno zaščito zajeti vse prebivalce;
z anketo zajeti večino poslušalcev / akcija je zajela vse srednješolce; stavka je zajela več tisoč delavcev / zajeti koga v društvo vključiti6. narediti, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajeti v knjigo vse pomembnejše članke;
zajeti v zbirko pesmi iz zadnjega obdobja ustvarjanja / slovar ni mogel zajeti vsega besednega gradiva // ekspr. narediti, da je kaj izraženo v čem: v noveli je zajel miselni in čustveni svet intelektualca; slikar je zajel na platno vzdušje pričakovanja; tega ni mogoče zajeti v besede, z besedami / umetnost skuša zajeti življenje v vsej njegovi globini in širini 7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobiti, prijeti koga: zajeti sovražno četo;
zajeti tihotapce;
zajeti koga pri raciji / zajeti velik vojaški plen 8. s prislovnim določilom oskrbeti se iz kakega vira: zajeti podatke iz enciklopedij / pisatelj je zajel snov za roman iz starejše zgodovine / ekspr. od kod je zajel pogum za to dejanje dobil9. dobiti kaj v območje svojega delovanja: čoln so zajeli vrtinci;
plavalca je zajel tok / hišo je zajel ogenj / izletnike je zajela nevihta; pren., ekspr. zajel ga je vrtinec velemestnega življenja // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: sobo je zajela tema, tišina / zajelo ga je malodušje, navdušenje; ljudi je zajel preplah / zajel ga je spanec / delo ga je tako zajelo, da je pozabil na vse drugo
● star. preproga zajame preveliko površino zavzame; star. zajeti trdnjavo zavzeti, osvojiti; ekspr. ob tej novici je globoko zajel sapo zelo je bil presenečen; star. zajeti dekle okrog pasu objeti; star. zajeti koga za roko prijeti, zgrabiti; publ. pisatelj je v svoj objektiv zajel več pomembnih zgodovinskih dogodkov je opisal, prikazal
♦ grad. zajeti izvir, potok umetno ga zajeziti zaradi izkoriščanja; obrt. zajeti nit s kvačko in jo potegniti skozi petljo zajét -a -o:
zajet vojak; zajet vrelec; izrazi, zajeti iz narečij; v zbirko so zajeta vsa pisateljeva pomembnejša dela
zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki;
zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen 4. star. prevzeti, obiti1:
zaskoči ga obup, trudnost 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč zaskočíti se
1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila
zaskóčen -a -o:
zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno
zdrobíti -ím dov., zdróbil (ī í) narediti iz česa majhne, drobne dele: zdrobiti kamen, kos premoga;
s pestjo, z udarcem je zdrobil steklo;
posušeno listje se je zdrobilo;
zdrobiti si kost / zdrobiti hrano z zobmi / medved mu je zdrobil ramo; tako jo je stisnil, da jo je skoraj zdrobil zelo, močno / zdrobiti na koščke; zdrobiti v prah
● ekspr. zdrobiti spone osvoboditi se; ekspr. zdrobiti sovražno vojsko uničiti; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti gazdrobljèn -êna -o:
zdrobljena polževa hišica; zdrobljeno sadje
žóhar -ja m (ọ̄) nar. ščurek: zatirati žoharje;
stenice in žoharji;
gledajo me kakor črnega žoharja v skledi neprijazno, sovražno;
čepeti, skrivati se kakor žohar v luknji
kamikáze -e in -a m (ȃ)
v japonskem okolju, med drugo svetovno vojno pilot, ki se s posebnim letalom ali torpedom zaleti v sovražno ladjo: kamikaze je potopil letalonosilko; napad kamikaz / ekspr. ta šofer je pravi kamikaze
móloh -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. kar je človeku sovražno, ga uničuje: tujina je moloh; plačati davek molohu kapitalizmu; prezirati zlatega moloha bogastvo, denar / z oslabljenim pomenom: moloh lakomnosti ga je dobil v oblast; moloh vojne
naščúvati -am tudi -újem dov. (ú)
povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen: naščuvati psa na neznanca / naščuvali so ga zoper mene
ríniti -em nedov. (í ȋ) 1. s silo, sunki (od zadaj) povzročati premikanje, hitrejše premikanje: deček je voziček vlekel, ženska pa rinila;
pomagati riniti;
riniti kolo navkreber / vsi so rinili, pa se avtomobil ni premaknil 2. s prislovnim določilom s silo, sunki (od zadaj) spravljatia) na drugo mesto, v drug položaj: riniti koga k vratom, proti mizi;
riniti zaboj čez prag;
tisti za hrbtom so me rinili naprej b) z določenega mesta, položaja: riniti koga od sebe, s klopi / buldožer rine sneg pred seboj / kot opozorilo na vratih rini c) kam sploh: riniti polena pod kotel;
riniti ključ v ključavnico;
dojenček si rine pest v usta / riniti z roko v žep // ekspr., navadno v zvezi z v spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: riniti sina v medicino; riniti koga v zakon 3. ekspr., s prislovnim določilom prodirati iz česa ali v kaj: lopate rinejo v zemljo / bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti 4. ekspr. vsiljivo, sovražno približevati se komu: zgrabil je palico in rinil k meni;
odganjala je otroke, ki so rinili vanjo;
rinil je vanj s pištolo;
umikala se je, on pa je rinil za njo 5. nav. slabš., v zvezi z za zelo, vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: kaj rineš za menoj;
tudi on je rinil za mojo sestro 6. ekspr., v zvezi z v vztrajno, vsiljivo spraševati, prositi, prigovarjati: kadar se kuja, nočem riniti vanjo;
neprestano rine vame, kaj mi je;
rinili so vanj, naj jim pove / riniti v koga z vprašanji // vsiljivo, zelo prijazno se vesti do koga: preveč je rinila v svoje sošolke 7. ekspr., navadno v zvezi z v nepremišljeno, trmasto se bližati čemu slabemu: ne vidi, da rine proti pogubi;
riniti v nesrečo, nevarnost // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža udeleženost pri nastopu dejanja: za to stvar ne bom rinil v boj; ne rini v dolga pojasnjevanja; za vsako malenkost rine v prepir se začne prepirati8. ekspr. hoditi, iti: spraševal sem se, zakaj rine vsak dan v kino;
kam rineš v takem vremenu;
pomagati ne moreš, ne rini tja / poleti vse rine na morje / mladi ljudje rinejo v mesto 9. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: kako je? Rinem;
za silo, nekako še rinemo;
stroški so tako veliki, da komaj rinemo
● ekspr. zmeraj rine svojo hoče uveljaviti svojo voljo; ekspr. otroci so silili k njemu, on pa jih je rinil od sebe odrival; pog., ekspr. rine jo že proti osemdesetim kmalu bo star osemdeset let; ekspr. riniti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kamnite hiše rinejo v breg stojijo v bregu; ekspr. gore rinejo v nebo so zelo visoke; pog. zmeraj (se) rine v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. ta človek rine v najbolj zasebne stvari se vtika, se vmešava; pog. riniti z zadostnim uspehom izdelovati; pog., ekspr. riniti koga naprej zelo si prizadevati, da bi uspel; pog. v prvih dveh letih je še nekako rinil izdelovalríniti se
s težavo se premikati v množici ljudi kam: riniti se proti izhodu; rinil sem se skozi gnečo / ljudje so se rinili proti vratom, v avtobus / kaj se pa rineš se gneteš, prerivaš
// s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: riniti se skozi gosto vejevje; riniti se skozi vrata; pren., ekspr. riniti se skozi težave, življenje
rínjen -a -o:
žel. rinjeni vlak vlak, ki ga potiska dodatna lokomotiva na koncu vlaka
sovrážnost -i ž (ā)
1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja
2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad