ardranje -a (ardranje, ardrajnje) samostalnik srednjega spola medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
konflȋkt, m. spor, navzkrižje, der Conflict, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
právda -e ž 1. zakon, predpis: uu etih recſih ſztoy vſza právda ino vſzi Profétye TF 1715, 18; Dabi právda tvoia moi troust nebila SM 1747, 31; Právda je nam voj bila k-Kriſztusi KŠ 1754, 70; Tô je právda od Bôga dána KAJ 1870, 55; Po táksem vszáka právda po poszlavci od národa szprávlena AI 1875, kaz. br. 2; Zakai zprávde nyé dela TF 1715, 19; kai jaſz neimam moje pravicze, stera je zprávde SM 1747, 21; po preſztoplenyej pa te právde Bogá ſzramotis KŠ 1754, 157; Ki ſzo Izraelitánczi, kih je ſzinovcsina i dika i zákonye i právde dánye KŠ 1771, 467; Moja rana je nevola, Stero mi dén noucs ſzprávla Právde moucs BKM 1789, 14; Grejhe tvoje pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadluj KM 1790, 111; ſteri pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; i ka sze právde zapôvidi gvüsno doprneszéjo AI 1875, kaz br. 2; ſteri gucsi prouti ſzvojemi brati prouti právdi gucsi KŠ 1754, 56; 'Zena je zvézana kprávdi tecsáſz, dokecs nyé mou'z zivé KŠ 1771, 504; vendar moro merkati, da tou csinécsi prouti právdi piszanya, naj nesztanovitnoga rázuma nezroküjejo KOJ 1833, 58; Po právoj vöri po Jeſuſſi Kriſtuſſi, kiezanáz právdo pravicsno napuno TF 1715, 20; poſzlao je Boug Sziná ſzvojega vcſinyenoga pod právdo KŠ 1754, 115; Dönok, csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748; Zakaj je vrgao Boug naſſa mislejnya, i po'selejnya pod právdo KMK 1780, 46; Bo'zo právdo ſzam jaſz napuno BKM 1789, 18; Ti szi takso naprêpolo'zenoszt, stero králszka vola nescse za právdo posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; Nego vu právdi Goſzpodnovoi ſze veſzeli SM 1747, 92; Ti ſze vprávdi vális KŠ 1754, 157; Liki je piſzano vu právdi Goſzpodnovoj KŠ 1771, 169; Nego vu Právdi Jehove má radoszt szvojo TA 1848, 3; za volo zaſzlüſenyá kriſtuſſa Jéſuſſa, pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; dabi on one, kteri ſzo pod Právdov bili SM 1747, 10; ſteri ſzo pod právdov bili KŠ 1754, 115; Ár ſzte nej pod právdov KŠ 1771, 460; ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od krála potrdjeni právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; vſzáko lüſztvo je melo poſzebne právde, i návade KM 1790, 90; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti, eto kak podsztavo more polo'ziti AI 1875, kaz. br. 2 2. pravica: Ne bode tam nigdár právde SŠ 1796, 151; Jaſz hocſem mojo právdo vu nyih pamet poloſiti SM 1747, 18 3. spor, prepir: Per; szvája, právda KOJ 1833, 168; Bougsa je krátka szpráva, kak duga právda KOJ 1845, 12; Ti szi mojo právdo vö szpelao TA 1848, 7; 'Ze tak je doſzta zmenkanya med vami, kaj právde máte med ſzebom KŠ 1771, 500
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepír -a m prepir, spor: Pokedob bi pa v-tisztih csaszih v-nyej grdo razcsejszanye vnogo prepira ino szpáke zroküvalo KOJ 1848, 51
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prepíranje -a s prepiranje, spor: Od etoga prepiranya sze lutheránje tüdi Protestantje imenüjejo KOJ 1845, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
spòr, spóra, m. der Streit, der Conflict, die Collision, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. spreti se in rus. sporъ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
spòr, spǫ́ra, adj. ausgiebig: žito je sporo (scheffelt gut), Dol.-Cig.; — sättigend, Z.; nahrhaft, UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
svàjba -e ž prepir, spor: 'Zaloszt, nyefka ino szvajba Naj nam 'zivot ne britki AIP 1876, br. 1, 1; Kak sze tá szvajba ino zmeslinga na polotoki Balkána dokoncsa AIP 1876, br. 4, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
špòr -a m, v zvezi pod špor dati zapreti: nego blágo sze more te csasz pod spor djáti AIP 1876, br. 1, 3; tát sze pod spor dene AIN 1876, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štritenga [štrítǝnga]
(štritinga) samostalnik ženskega spolaspor, prepir
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
tát -a m tat: Tolvaj; tát KOJ 1833, 176; liki tát vnocſi, pride KŠ 1754, 113; liki tát vu nocsi, tak pride KŠ 1771, 621; ka ti szi tát AI 1875, kaz. br. 7; tát sze pod spor dene AIN 1876, 44; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51; Csi vidis tatá, 'z nyim be'zis TA 1848, 40; i gde je tatjé ne podkopajo KŠ 1771, 19; ali tatyé ſzo ſze pri nyem vküp ſzprávlali KM 1790, 72; kako ti tátov jalna natura SM 1747, 82; Dá meni pocſinouti, Od tátov mené oſzlobodi BKM 1789, 161; Szkim ſze prti Boug tejm táksim tatom KŠ 1754, 51; Liki je Kriſztus csinio za náſz taté pri Ocsi KŠ 1771, 663
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.