Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme
barométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje zračnega pritiska: barometer kaže (na) spremenljivo; barometer pada; živosrebrni barometer; pren. kako kaže politični barometer? ta ustanova je bila barometer slovenske kulture
fótocélica in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑)
fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok:
frazém -a m (ẹ̑) jezikosl.
besedna zveza, katere pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njenih sestavin in ki ima praviloma stalno ali samo omejeno spremenljivo sestavo: slovenske frazeme je zanimivo primerjati s frazemi v drugih jezikih; raba frazemov
integrál -a m (ȃ) 1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral;
integral funkcije;
meja integrala;
znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo2. knjiž. celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
nèdolóčen1 -a -o prid. (ȅ-ọ́)
ki ni določen: nedoločen rok plačila; datum sestanka je še nedoločen / časovno nedoločen pojav / nedoločena krvna skupina / skleniti delovno razmerje za nedoločen čas brez omejitve, za stalno / obleka nedoločene barve nedoločljive
♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
nèenakoméren -rna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki ni enakomeren: neenakomeren razvoj / neenakomerna hitrost / neenakomeren utrip žile; neenakomerno dihanje / ima nerazločno, neenakomerno pisavo
♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjonèenakomérno prisl.:
neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen
neúmen -mna -o prid., neúmnejši (ú ū) 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni;
ni neumen, le učiti se mu ne ljubi;
preveč je neumen za šolo;
neumen je kot noč, nizko kot tele zelo / ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti / kot psovka gos neumna // ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil;
mlad je še in neumen;
človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel / kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno // ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš;
bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor;
smejal se je, kot da bi bil neumen;
uči se kot neumen zelo4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja;
zaradi tekme je čisto neumen 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada;
te pentlje na obleki so prav neumne;
osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo;
obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži
● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnostineúmno prisl.:
neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš
neúmni -a -o sam.:
neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled
nòr nôra -o prid. (ȍ ó) 1. pog. duševno bolan: nor človek;
biti nor / delati se norega // ekspr. tak kot pri duševno bolnih: nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave // ekspr. neumen, nespameten: ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: nora jeza;
prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu
● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor
♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricumnôro stil. noró prisl.:
noro si je želel, da bi jo srečal; noro zaljubljen; sam.: ali si kdaj že slišal kaj tako norega
parámeter -tra m (á)
1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri
2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse
♦ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti
pôltŕden -dna -o [pou̯tərdən] prid. (ȏ-ŕ ȏ-r̄)
ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi
razpoložênje -a s (é) navadno s prilastkom 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje;
zna obvladati svoje razpoloženje;
povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje;
dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje;
nestalno, spremenljivo razpoloženje;
trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje / biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje // kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje;
v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa // kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v podjetju 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja;
protidemokratično razpoloženje
● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost
spremenljív -a -o prid. (ī í) ki se da spremeniti: spremenljiva oblika predmeta;
spremenljiva razdalja;
temperatura v skladišču je spremenljiva / spremenljiv rok // ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave
♦ astron. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; jezikosl. spremenljivi del besede spremenljívo prisl.:
spremenljivo oblačno bo / v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno
spremenljívka -e ž (ȋ)
1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka
2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke
♦ rač. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja
sprenevédav -a -o prid. (ẹ́) ki se (rad) spreneveda: sprenevedav človek;
biti sprenevedav / motijo ga ti sprenevedavi obrazi
● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivosprenevédavo prisl.:
sprenevedavo odgovoriti
tlakomér -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje tlaka; manometer: tlakomer na parnem kotlu // barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste
variábla -e ž (ā)
1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost, spremenljivka: zamenjati variablo; konstante in variable
2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: uspeh je odvisen od številnih variabel / spoznati vse variable v sistemu
vrême -éna s (é ẹ́)
stanje ozračja glede na temperaturo, vlago, oblačnost: vreme se je izboljšalo, ustalilo; pog. vreme bo še nekaj časa držalo; vreme lepo kaže; ekspr. vreme se kisa; napovedovati, opazovati vreme; v takem vremenu ne gremo na sprehod; deževno, jasno, mrzlo, oblačno, sončno, spremenljivo, vetrovno vreme / aprilsko vreme spremenljivo, nestalno; lepo vreme sončno, jasno; slabo vreme deževno, mrzlo
● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
žénska -e ž (ẹ́)
oseba ženskega spola, navadno dorasla: prišla je neka ženska; majhna, mlada, modrooka, temnolasa, vitka ženska; mirna, prijazna, prijetna ženska; noseča, poročena ženska; ženska srednjih let; čustvovanje ženske matere; razlike med moškim in žensko / frizer za ženske
// oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska
// ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost
● nar. ne vem, če je moja ženska že doma žena; pog. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr. fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
aprílski -a -o (ȋ) ~ velesejem; ~o vreme |spremenljivo, nestalno|
aprílskost -i ž, pojm. (ȋ)
barométer -tra m (ẹ́) ~ kaže (na) spremenljivo
múhast -a -o; bolj ~ (ú) ~a ženska; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhav -a -o tudi muhàv -áva -o (ú; ȁ á á) Mož je ~; poud. ~o vreme |spremenljivo, nestanovitno|
múhavost -i in muhávost -i ž, pojm. (ú; á) ženska ~; števn., poud. presenečati s svojimi ~mi |nepredvidljivimi zahtevami|
nèstanovíten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅí; ȅȋ; ȅí; ȅȋ) ~ človek; star. ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèstanovítnost -i ž, pojm. (ȅí; ȅȋ)
neúmen -mna -o; -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; ~ odgovor; poud.: ~a navada |neprimerna, neustrezna|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; nevtr. Ni ~, le uči se premalo; poud.: ~ si, če tega ne izkoristiš |Izkoristi to|; Nisem ~, da bi šel |Gotovo ne bom šel|; Ali si ~, da tako kričiš |duševno bolan, duševno nerazvit|; poud. neumen od česa ves ~ ~ veselja |zelo razburjen|; knj. pog., poud. neumen na koga/kaj biti ~ ~ avtomobile |zelo jih imeti rad|; neumen za kaj preveč ~ ~ šolo; poud. ne biti ~ ~ krajo |znati spretno krasti|
neúmni -ega m, člov. (ú) dejanja ~ih
neúmna -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud. govoriti same ~e |neumne besede|
po neúmnem vzročn. prisl. zv. (ú) poud. ~ ~ zapraviti ugled |brez pravega vzroka|
neúmnost -i ž, pojm. (ú)
1. ~ odločitve; števn., poud. poslušati ~i |neumne, nespametne stvari|
2. poud.: ~, tega ni bilo |izraža podkrepitev|; storiti kaj iz ~i, po ~i |nepremišljeno|
nèustaljèn -êna -o in nèustáljen -a -o (ȅȅ ȅé ȅé; ȅȃ) ~ izraz, pojem; ~o vreme spremenljivo, nestalno
nèustaljênost -i in nèustáljenost -i ž, pojm. (ȅé; ȅȃ)
nòr nôra -o; bolj ~ (ȍ ó ó) knj. pog., poud. ~ človek |duševno bolan|; poud.: ~o upanje |zelo veliko, neuresničljivo|; ~o vreme |zelo spremenljivo, nestalno|; Ne bodi ~ |neumen, nespameten|; poud. nor od koga/česa ~ ~ obupa |zelo obupan|; poud. nor na koga/kaj biti ~ ~ konje, ženske |zelo rad jih imeti|
nôri -a -o (ó) rastl. ~a ajda
nôro -ega s, pojm. (ó) poud. slišati kaj ~ega |neumnega, nespametnega|
noróst -i ž, pojm. (ọ̑) poud. ~ njegovega vedenja |neumnost, nespametnost|; knj. pog., poud. zdraviti ~ |duševno bolezen|; števn., poud. počenjati ~i |neumne, nespametne stvari|
spremenljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) ~ oblačno bo
spremenljívo2 povdk. (í) Jutri bo ~
sprenevédav -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ človek; poud.: ~a moda |nenavadna, spremenljiva|; ~o vreme |zelo spremenljivo|; nevtr. biti ~
sprenevédavost -i ž, pojm. (ẹ́)
tlakomér -a m (ẹ̑) neobč.: ~ na parnem kotlu manometer; ~ kaže na spremenljivo vreme barometer
vihràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ fant; poud.: ~a odločitev |nepremišljena, hitra|; ~o vreme |spremenljivo, nestalno|
vihrávost -i ž, pojm. (á)
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024
barométer -tra
m priprava za merjenje zračnega tlaka
fótocélica -e
ž fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tokSINONIMI:
fiz. fotoelektrična celica
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dvókápni nosílec -ega -lca m
ênokápni nosílec -ega -lca m
naklónski betón -ega -a m
Terminološki slovar avtomatike
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
izménični alternátor -ega -ja m
ojačeválnik šóba-zaslòn -a -- m
vódenje s spremenljívo struktúro -a -- -- -- s
vódenje v dŕsnem režímu -a -- -- -- s
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
alotíl -a m
obdóbno vlážno podnébje -ega -ega -a s
podnébje -a s
spremenljívo súšno-vlážno podnébje -- -a -a s
súšni gózd -ega -a m
termítska savána -e -e ž
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
aprilski ► apˈriːl’ski -a -ȯ prid.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Velika začetnica za vrstilnim števnikom pri imenih prireditevZanima me, kako je s prenosom veliek začetnice imena festivala, dogodka, če pred njim stoji vrstilni števnik: Slovenski dnevi knjige, 22. slovenski dnevi knjige, Avtomobilski salon Slovenije, 24. avtomobilski salon Slovenije. Uporabljata se namreč kar obe obliki, v SP pa nisem našla nobene objasnitve tega problema.
Vrstilni števnik in lastno ime
Zanima me kako se pravilno piše ime vsakoletne prireditve, ki se začne s številko, npr. 13. praznik domače hrane ali 13. Praznik domače hrane.
Vrstilni števnik ob imenih prireditev
Zanima me, kako je z začetnico pri imenih prireditev, dogodkov ..., ki se začnejo s številko. Na primer: 50. P/pivo in cvetje, 30. F/flosarski bal, 23. Z/zlata harmonika Ljubečne ...
Število zadetkov: 55