azijátski -a -o prid. azijski: živé po püščavaj afrikanski i srednje azijatski AI 1878, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spodòben -bna -o prid. 1. podoben: Hasnló; szpodoben -a -o KOJ 1833, 159; Bober. V velkoči je srednje velkočemi psovi spodoben AI 1878, 13; Divja koza je spodobna k domáčoj kozi AI 1878, 16; Ar ſzi ti náj vékse dobro, komi nikaj nej ſzpodobno KM 1783, 262; niti ga za tebom nebode k-tebi ſzpodobnoga KM 1796, 66; nego ka vu znánoſzti bodta Bougi ſzpodobna KM 1796, 7; nego ſzkusanoga vu vſzei knám ſzpodobnim KŠ 1754, 101 2. primeren, pripraven: hráni me kmeni ſzpodobnov hránov KŠ 1754, 222; niſcse, ki rokou ſzvojo na plüg vr'ze, je nej ſzpodoben k-králeſztvi Bo'zemi KŠ 1771, 201; Zdâ je to vrêmen pripravno, I na pokôro szpodobno BKM 1789, 3; vcsini tebé popolnoga Bo'zega csloveka i na vſze dobro delo ſzpodobnoga KŠ 1771, A8b; Pouleg niſteri ſzem ſzpodobni molitev KŠ 1754, 2a; ino tak ſzta náſz ſzpodobne pa na hüdo, vcsinila KŠ 1754, 96; Na dobro ſzpodobne náſz Boug csini KŠ 1771, 532; zvacsinsztvo, szem szpodobnimi prilikami SIZ 1807, 1 spodòbnejši -a -e 1. podobnejši: i k-nebeſzkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztánes BKM 1789, 8; Med vsemi stvári so opice človeki najspodobnejši AI 1878, 6 2. primernejši, pripravnejši: csi eden dén od drügoga za vékse má i ſzpodobnejsega na kákso Bo'zo ſzlü'zbo dr'zi KŠ 1754, 10; Naj bomo ſzpodobnejſi na poſzlüsanye Bo'ze ſz. rejcſi KŠ 1754, 211; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vìsikost tudi vìsokost -i ž 1. višina, visokost: ár je viſzokoſzti mále bio KŠ 1771, 234; z viszikoszti doli govorijo TA 1848, 58; Sliva je drvo srednje visikosti AI 1878, 45; Sto more djáti kviſzokoſzti ſzvojoj eden lakét KŠ 1771, 212; Szkim rüſimo vſzo viſzokoſzt AI 1878, 545; na viszikoszt mojo posztávi mené TA 1848, 14 2. vzvišenost: Ali da náſz je prigledno, Szvetli zhod zviſzikoſzti BKM 1789, 59; vu szvojoj nezgovornoj viszikoszti miszlécs KOJ 1848, 119; záto sze pá vu viszikoszti szká'zi TA 1848, 6; I, naj ſze zviſzokoſztyov oznanoſzti ne zviſzim KŠ 1771, 550
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drvó tudi drvóu -á s drevo: Sliva je drvo srednje visikosti AI 1878, 45; Golob se szpát szeo na drvô AIN 1876, 63; liki dobro rodno drvou, raſztés ino czvetés KŠ 1754, 12 b; Csi drvou ſzpádne kpodnévi ali kponoucsi KŠ 1754, 146
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
krížov -a -o prid. križev: Križovo drevo ali akacija je srednje drevo AI 1878, 46; Za szajenyé szadik kri'zovo drevje prilicsno szaditi AIP 1876, br. 10, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.