srédstvo -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljenaa) snov: izdelovati različna sredstva in priprave;
sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvoč) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva;
v banko vložena sredstva;
sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo;
na meji dveh sredstev se svetloba razkloni;
upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jezikosl. manjšalna izrazna sredstva; kem. disperzijsko sredstvo; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; pravn. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
denár -ja m (á) 1. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti: imeti, posoditi denar;
vložiti denar v hranilnico;
denarja je zmanjkalo;
služiti, zaslužiti veliko denarja;
ostal je brez denarja;
igrati za denar;
dobiti plačilo v denarju / denar priteka, se steka v blagajno; denar je pošel; na lahek način priti do denarja; ekspr. lahko bi zaslužil na kupe denarja; ima denarja kot toče, kot pečka zelo veliko / ta denar je še v veljavi; država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo; zamenjati denar v banki eno valuto za drugo; plačati z gotovim denarjem z gotovino; menjalnica denarja // kovinski ali papirnati predmeti, ki se uporabljajo kot plačilno sredstvo: dal mu je ves denar, ki ga je imel pri sebi; skrbno je začel preštevati denar; denarnico ima polno denarja; ponarejen, srebrn denar; ekspr. cel šop denarja je držal v rokah / menjati, zmenjati denar bankovec, kovanec večje vrednosti v drobiž; droben denar drobiž / kovinski, papirnati denar; poznam ga kot slab denar zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih / ekspr. plastični denar kartice z elektronsko vpisanimi podatki, ki omogočajo brezgotovinsko plačevanje in dviganje gotovine na bankomatih, v bankah2. v zvezi elektronski denar denar na računih, ki je namenjen brezgotovinskemu poslovanju med različnimi računi: imetnik elektronskega denarja;
izdaja elektronskega denarja;
povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku // brezgotovinsko poslovanje med različnimi računi: uporaba elektronskega denarja 3. nav. ekspr., s prilastkom plačilo, znesek: dobiti za drag, velik denar;
lepe denarje dobiva, pa vse zapravi;
kupiti za majhen denar;
tega ne prodam za noben denar
● ekspr. denar mu ne gre rad iz rok skop je; ekspr. denar se je ne drži ne hrani ga; je zapravljiva; ekspr. oprati denar spraviti nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. prati denar spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok; ekspr. sto tisoč, to je že denar to je velika vsota denarja; to blago je vredno svojega denarja njegova cena ustreza vrednosti; iron. ta ti je svojega denarja vreden je slab, pokvarjen človek; ekspr. kaj mislijo, da denar po tleh pobiramo, da denar delamo da ga na zelo lahek način zaslužimo; ekspr. denar spravlja v nogavico ga hrani doma; varčuje; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; pog. spraviti v denar prodati; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. to je zlatega denarja vreden delavec zelo dober, marljiv; pog., ekspr. denar na roko ali pa nič plačati takoj in v gotovini; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi; ekspr. pralnica denarja ustanova, skupnost, ki nelegalno pridobljeni denar spravlja v legalni obtok in s tem zabrisuje njegov izvor; ekspr. pranje denarja spravljanje nelegalno pridobljenega denarja v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor
♦ ekon. aktivni denar; bančni denar bankovci emisijske banke in knjižni denar; knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; obtok denarja krožno gibanje denarja med posameznimi sektorji narodnega gospodarstva; količina denarja, ki je v krožnem gibanju; vrednost denarja; fin. emisija denarja; razvrednotenje denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sôl3 -í [sou̯] ž (ȏ) 1. bela kristalna snov, ki se uporablja za izboljšanje okusa, konzerviranje hrane: dodati juhi sol;
kupiti, pridobivati sol;
posuti, potresti s soljo;
rudnik soli;
ščepec soli;
okus po soli;
konzerviranje v soli;
sol in poper / kamena ki se pridobiva v rudniku, solarni, morska sol ki se pridobiva v solinah; kuhinjska sol; živinska sol s katero se dopolnjuje krmljenje; sol za posipanje cest / pri klicanju drobnice bac, soli, soli 2. kem. snov, ki nastane pri reakciji med kislino in bazo: baze, kisline in soli / bazične, kisle soli; glauberjeva sol natrijev sulfat s kristalno vodo v obliki brezbarvnih kristalov; kalijeve, natrijeve, živosrebrne soli; rudninske soli; soli ogljikove, solne, vinske kisline
● ekspr. ta človek nima dosti soli (v glavi) ni bistroumen, pameten; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. njegovo govorjenje je brez soli je neumno, vsebinsko prazno; ni duhovito; ekspr. niti za sol nimajo zelo so revni; ekspr. ta človek še za sol ne zasluži zelo malo; slabo dela; dišeča sol nekdaj jelenova sol z eteričnimi olji kot sredstvo za poživitev, dodatek kopeli; ekspr. reki so sol jezika jeziku dajejo živost, polnost, učinkovitost; bibl. vi ste sol zemlje vi morate skrbeti za ohranitev moralnih vrednot človeštva; ekspr. razumeti kako izjavo, kak izraz s ščepcem soli ne dobesedno; razsodno; star. dekleta gredo za njim kot koze na sol, za soljo si vztrajno prizadevajo pridobiti njegovo ljubezen, naklonjenost
♦ agr. kalijeva sol umetno gnojilo, ki vsebuje kalij in klor; etn. sol vagati otroška igra, pri kateri se udeleženca s hrbtoma drug ob drugem primeta z rokami in se pregibata naprej in nazaj; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa; med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli; min. grenka sol rudnina magnezijev sulfat z vodo; epsomit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
komunikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na komunikacijo:a) komunikacijski objekti / komunikacijska dela b) komunikacijski satelit;
brezžični komunikacijski sistem / komunikacijsko sredstvo; publ. množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija / jezik kot komunikacijsko sredstvo c) komunikacijske možnosti radia in televizije;
iskanje komunikacijskih zvez med ljudmi
♦ fiz. komunikacijska posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; vezna posoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
občílo -a s (í) 1. sredstvo za sporazumevanje: razvijati jezik, da postane zadostno občilo razumništvu / uporabil je vsakemu razumljivo občilo: pokazal je vozni listek 2. sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: telefon je važno občilo;
moderna občila / tehnika občil / publ. množična občila časopisje, radio, televizija3. zastar. prometno sredstvo, komunikacija: cesta je bila edino občilo tega prostranega ozemlja / prometno občilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uporábljati -am nedov. (á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga: starega avtomobila že dolgo ne uporabljajo, zato je zarjavel;
kopalnico uporabljajo gostje in domači;
razkužiti predmete, ki so jih uporabljali bolniki;
orodje, ki se dosti uporablja, se obrabi;
imeti pravico uporabljati kaj / te čevlje uporablja le v dežju nosi; prosil ga je, če sme uporabljati njegovo kolo se voziti z njim; to pot uporabljajo vsi vsi hodijo, se vozijo po njej; ti predpisi se redko uporabljajo po njih se redko ravna; če ne boš roke uporabljal, bo oslabela delal, gibal z njo; napisati navodila, kako se stroj uporablja se ravna z njim// delati, da kaj prinaša koristi, daje rezultate: uporabljati naravna bogastva; uporabljati zbrani denar / uporabljati izkušnje, znanje 2. delati, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri pomivanju uporablja krtače in krpe;
uporabljati pri jedi pribor;
pri prevajanju uporablja slovar;
navedel je vire, ki jih je uporabljal pri pisanju knjige / v stanovanju uporabljajo copate hodijo v njih / pri zasliševanju so uporabljali različne metode / v kmetijstvu uporabljajo umetna gnojila; taki vagončki se uporabljajo v rudniku jih imajo za prevoz / tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna imeli, poznali / ličil ne uporablja; uporablja le preizkušena zdravila // delati, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabljal je tudi silo, da bi ga prepričal / uporabljati izjave v svojo korist; uporabljati dokaze proti nasprotniku / uporabljati kaj za kak namen 3. delati, da kaj nastopa v sporočilu: uporabljati v govoru narečne besede;
uporabljati uveljavljene strokovne izraze / uporabljati materni jezik sporazumevati se v njem4. v zvezi z za delati, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabljati kuhano govedino za polpete;
uporabljati pšenico za krušno moko;
debelejše blago se uporablja za plašče // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabljati kamenje za nasipanje; uporabljati plin za kuhanje; ta snov se uporablja za razkuževanje s to snovjo se razkužuje / to posodo uporabljajo za vodo za hranjenje vode / uporabljati zakon za varstvo zakonitosti // z oslabljenim pomenom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabljati denar kot menjalno sredstvo; bil mu je spremljevalec, uporabljal pa ga je tudi za tajnika; uporabljati hrastov panj kot tnalo; to olje se uporablja kot topilo
● ekspr. spretno uporablja jezik govori; ekspr. še ne zna uporabljati pameti samostojno misliti; ekspr. pogosto je uporabljal palico jih je tepeluporabljajóč -a -e:
uporabljajoč različne metode, sta dobila isti rezultat; dolbsti deblo, uporabljajoč ogenj
uporábljan -a -o:
pogosto uporabljan izraz; dosti uporabljana bližnjica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
utrjeválec -lca [utərjevau̯ca tudi utərjevalca] m (ȃ) kdor kaj utrjuje: utrjevalci cestišča in tlakovalci / korenine dreves so najboljši utrjevalci bregov
♦ obrt. sredstvo, ki se nanese na (mokre) lase ali pričesko, da je ta bolj trajna, obstojna; teh. sredstvo za utrjevanje veziv; um. sredstvo za utrjevanje materiala pri restavriranju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diagnóstičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju;
diagnostični postopek;
diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
menjálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na menjavo ali menjanje: menjalni postopek / menjalni sestanek filatelistov / menjalni tečaj evra, dolarja
♦ ekon. menjalna vrednost vrednost, določena s količinskim odnosom med danim in dobljenim blagom; menjalno gospodarstvo gospodarstvo, ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; menjalno sredstvo sredstvo, ki omogoča menjavo kakega blaga z drugim blagom; kor. menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
namèn -éna m (ȅ ẹ́) 1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja: njegov namen je očiten;
namen se izpolni;
kazati svoje namene;
opustiti svoj namen, svoje namene;
razkrinkali smo njegove resnične namene;
pošten, slab, sovražen, zloben namen / ni moj namen, nimam namena govoriti o tem; imel je namen, da bi dokupil nekaj zemlje; brez namena se je ozrl; publ. govori z namenom, da bi te zmotil; namen avtorja je prikazati veličino dobe / dobrodelni, humani, obrambni, pedagoški namen, nameni / to je rekel, storil z dobrim namenom; prekršek brez namena nehoten// kar se hoče doseči s to usmerjenostjo: doseči (zaželeni) namen; prizadevati si za določen namen / to je namen mojega življenja / pesem je dosegla namen / publ. v ta namen, za ta namen je potrebna široka akcija / knjiž. ima visoke namene cilje2. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na to, čemu je, obstaja: vsaka stvar ima svoj namen;
namen kreditov je v tem, da se poveča prodaja;
namen športa;
namen socialnega zavarovanja / razdelitev izdelkov po materialu, načinu obdelave in po namenu / ekspr. ta umetnost je sama sebi namen / knjiž. bojuje se za svoj namen bistvo// v prislovni rabi poudarja področje, kot ga določa prilastek: uporabljati konje v gospodarske namene; uporaba vode v tehnične namene / priprava za različne namene
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo; ekspr. fant ima resne namene hoče, želi se poročiti; publ. predsednik je slovesno izročil most, šolo, tovarno svojemu namenu v uporabo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
posvečeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določatia) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju
● namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
♦ rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkužílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razkužitev: razkužilni učinek / razkužilno sredstvo razkuževalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stimulatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki stimulira, spodbuden: stimulativen način nagrajevanja;
stimulativni ukrepi;
take cene niso stimulativne
♦ med. stimulativno sredstvo sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulansstimulatívno prisl.:
kritika v vseh primerih ne deluje stimulativno; stimulativno vplivati na kvaliteto dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zádnji -a -e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje;
zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je postavil na zadnje noge; sprednje in zadnje kolo 2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim: priti do zadnje hiše v vasi;
sedeti v zadnji klopi;
zadnje vozilo v koloni / zadnja postaja tramvaja končna3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov: zadnje dejanje drame;
zadnje poglavje knjige // ki je glede na potek dela na najvišji, zaključni stopnji: zadnji pregled besedila pred tiskom; zadnje priprave na predstavo // ki je glede na odločanje na najvišji, zaključni stopnji: obravnavati vprašanje na zadnji instanci 4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa: porabiti zadnji denar;
izpil je zadnje kaplje vina;
zamesiti kruh iz zadnje moke v vreči / ranjenec je z zadnjimi močmi lezel po gozdu; uporabili so še zadnje sredstvo, izsiljevanje / ekspr. v njem je ugasnila zadnja iskrica upanja / bataljon se je boril do zadnjega moža 5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega: zadnji dan v letu, mesecu;
v zadnjih letih življenja se je zelo spremenil / prvi in zadnji krajec // za katerim ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega sploh: narediti zadnji izpit; zadnji letnik; zadnja knjiga, ki jo je izdal / na predavanje sta prišla zadnja 6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim: zadnji čas je bolj malo slišati o njem;
zadnjo noč je slabo spala preteklo;
v zadnjem četrtletju so se izgube povečale;
v zadnjih treh letih je napredovala // ki obstaja, se pojavlja najbližje času govorjenja ali v njem: slediti zadnjim dosežkom v znanosti; biti oblečen po zadnji modi / članek v zadnji številki revije; zanimale so ga zadnje vesti o nesreči 7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti: zadnji trenutek mu je pomagal / zadnji čas je, da se kaj spremeni 8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več: na turnirju so bili zadnji;
po uspehu je bil zadnji v razredu;
na tekmovanju je zasedla zadnje mesto // ki je po pomembnosti na najnižji stopnji: otroci so mu zadnja skrb / ekspr. on je zadnja oseba, na katero bi bili lahko ljubosumni 9. nazadnje omenjeni: telesne dejavnosti, kot so hoja, tek, plavanje, vplivajo na zdravje. To velja zlasti za zadnjo dejavnost;
potrebni sta vestnost in poštenost, zadnje lastnosti pa on nima 10. ki je dokončen in nepreklicen: to je zadnja cena, ceneje ne damo 11. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: dvorano so napolnili do zadnjega kotička;
ujemati se do zadnjega milimetra;
vrnil sem mu do zadnje pare ves denar;
biti moker do zadnjega vlakna popolnoma, čisto / premisliti do zadnje podrobnosti
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspeh; ekspr. do zadnjega diha se je boril do konca življenja, do smrti; vznes. zadnji dom grob; vznes. v tujini je našel zadnji dom umrl je; evfem. biti v zadnjih izdihljajih umirati; pog. avtomobil na zadnji pogon s pogonom na zadnja kolesa; vznes. iskati zadnji smisel bistven, najgloblji; ekspr. s to odločitvijo smo ujeli zadnji vlak izkoristili zadnjo priložnost; zadnja beseda ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. tudi oni še niso rekli zadnje besede še niso povedali, pokazali vsega, kar znajo, zmorejo; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; pog., ekspr. dobiti jih po zadnji plati po zadnjici; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; star. zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat; ekspr. odbila mu je zadnja ura umrl je; ekspr. zadnja ura je prišla čas smrti; ekspr. priti skozi zadnja vrata skrivaj; na nedovoljen, neprimeren, nezakonit način; ekspr. spregovoriti v zadnje slovo ob pogrebu; zastar. narediti zadnje sporočilo oporoko
♦ avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; jezikosl. zadnji samoglasniki samoglasniki, ki se izgovarjajo v zadnjem delu ustne votline; lov. zadnji grižljaj smrekova vejica, ki jo lovec zatakne v gobec uplenjene srne, jelena; obrt. zadnji vbod vbod pri ročnem šivanju, pri katerem sega nit nazaj do polovice vboda pred njim; pravn. zadnji opomin pred tožbo; rel. zadnja popotnica obhajilo za umirajoče; zadnja večerja večerja, ki jo je imel Jezus Kristus z apostoli dan pred svojo smrtjozádnji -a -e sam.:
nekateri so rekli, da je pošten, drugi so trdili, da ni. Prav so imeli zadnji; diplomirala je med zadnjimi; zadnji iz tega rodu; ni še rekel zadnje zadnje besede; pog., ekspr. brcniti koga v (ta) zadnjo zadnjico; nekaj jo teži ali pa je bolna. To zadnje trdi sama; ekspr. boriti se do zadnjega do konca življenja, do smrti; do zadnjega je upala, da pride do zadnjega trenutka; ekspr. vzeli so jim vse do zadnjega popolnoma vse; ekspr. končali so vsi – od prvega do zadnjega; komaj shajamo od prvega do zadnjega (v mesecu); star. k zadnjemu še nekaj besed o pesniku nazadnje; bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
komunikácija -e ž (á) 1. sredstvo, objekt, po katerem je možno premikanje iz enega kraja v drugega: ta cesta je edina komunikacija, ki omogoča dostop v mesto;
cestne, železniške komunikacije;
gozdne komunikacije;
javne komunikacije;
gradnja strateško pomembnih komunikacij / strokovnjak za komunikacije / promet teče po novi komunikaciji 2. s prilastkom sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: moderne komunikacije;
uporabljajo različne komunikacije: kurirsko službo, pošto, telefon / vizualne komunikacije za vizualno dojemanje3. komuniciranje, sporazumevanje: prepovedana je bila sleherna komunikacija;
uporaba razglasnih desk za komunikacijo med udeleženci kongresa / potreba po duhovni komunikaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
médij -a m (ẹ́) 1. nav. mn. komunikacijsko sredstvo, zlasti časopisje, radio in televizija, namenjeno širši javnosti: elektronski, tiskani mediji;
lokalni, naši, tuji mediji;
novinarji neodvisnih medijev;
oglaševanje v medijih / množični mediji / pojavljal se je v rumenih medijih rumenem tisku2. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi;
dramatika je njegov glavni izpovedni medij;
propagandni medij;
medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / analogni in digitalni mediji; pomnilniški medij / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovalec3. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove;
ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku;
kemična reakcija v alkoholnem mediju;
trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reaktivnega motorja 4. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva;
uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij
♦ jezikosl. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dristílo -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo
♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑) publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo
♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
televizíja in televízija -e ž (ȋ; í) 1. prenašanje slik negibnih ali gibajočih se bitij, stvari skupaj z zvokom po radijskih valovih na daljavo: izum televizije / barvna televizija pri kateri so slike vidne v barvah; črno-bela televizija pri kateri so slike vidne v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele / kabelska televizija pri kateri se slike in zvok prenašajo po kabelskem omrežju2. televizijski sprejemnik: vključiti, pog. odpreti, prižgati televizijo
● ekspr. rad sedi pred televizijo, pri televiziji rad gleda televizijski spored3. ed. sredstvo za tako prenašanje slika) namenjeno javnosti: tekmo bo prenašala televizija [TV];
tisk, radio in televizija / gledati kaj po televiziji / nastopati na televiziji b) namenjeno samo določenemu uporabniku: industrijska televizija;
uporaba televizije v bankah // dejavnost, vezana na to sredstvo: programska zasnova televizije; velik razmah televizije 4. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: direktor televizije / ljubljanska televizija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
umétnost -i ž (ẹ́) 1. dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti: vpliv filozofije, revolucije na umetnost;
stilne smeri umetnosti;
umetnost in znanost / dela antične, renesančne, sodobne umetnosti; italijanska, slovenska umetnost; umetnost zaradi umetnosti nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena / računalniška umetnost ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik / Slovenska akademija znanosti in umetnosti 2. s prilastkom ta dejavnost glede na izrazno sredstvo, obliko: mojster filmske, gledališke umetnosti;
akademija za likovno, upodabljajočo umetnost;
slikarstvo, glasba in druge umetnosti / uporabna umetnost katere namen je umetniško, estetsko oblikovanje uporabnih predmetov3. likovna umetnost: zanimata ga zlasti umetnost in glasba;
muzej moderne umetnosti / študirati umetnost // dela te umetnosti: razstava abstraktne, avantgardne, ljudske umetnosti / izdati zgodovino umetnosti v slikah 4. ed. umetniško ustvarjanje: v njegovi umetnosti se kažejo različni vplivi / dober poznavalec Cankarjeve umetnosti Cankarjevih del / ekspr. godci so razkazovali svojo umetnost 5. nav. ekspr., navadno s prilastkom dejavnost, ki zahteva spretnost, znanje na področju, kot ga izraža prilastek: razvoj tiskarske umetnosti;
posredovati komu umetnost izdelovanja papirja // spretnost, znanje, potrebno za tako dejavnost: njena frizerska, kuharska umetnost je vsem znana; sloveti po veliki govorniški umetnosti // velika sposobnost delati to, kar izraža dopolnilo: vaditi se v umetnosti molčanja, poslušanja, pripovedovanja; ohranjena svetišča pričajo o veliki stavbarski umetnosti tega ljudstva; umetnost aranžiranja, oblačenja; umetnost branja in pisanja kitajskih znakov; vsa umetnost njihovega vojskovanja je v hitrem napadanju // ed., v povedni rabi kar zahteva veliko spretnost, znanje: obvladovanje samega sebe je umetnost; zabijanje žebljev v hrastove deske je posebna umetnost; živeti s tako majhno plačo je velika umetnost; to narediti ni nobena umetnost ni težko6. lastnost, značilnost umetniškega: poudarjati umetnost, ne ideološkost pesnitve / star. skladba, preprosta v umetnosti, umetna v preprostosti v zahtevni, zapleteni oblikovanosti
● publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; publ. sedma umetnost filmska umetnost, film; sedem svobodnih umetnosti v srednjem veku sedem temeljnih učnih predmetov elementarne, začetne šole
♦ lit. besedna umetnost ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik; um. figuralna umetnost ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja; naivna umetnost ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopingírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: sistematično dopingirati nogometaše / dopingirati dirkalne konje 2. ekspr. povzročati prekomerno rast, povečanje česa: inflacijo dopingirajo visoke cene hrane dopingírati se nedov.
jemati, uživati nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: če si boljši od tekmeca, boš zmagal, pa četudi se ta dopingira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rádio -a m (ā) 1. naprava za oddajanje in sprejemanje električnih impulzov, signalov po radijskih valovih: opremiti balon, raketo z radiem / usmerjati izstrelek po radiu, z radiem 2. radijski oddajnik, radijska postaja: biti po radiu povezan s pilotom / v mestu deluje ilegalni radio / radio predvaja zabavno glasbo; poiskati radio Maribor valovno dolžino radijskega oddajnika3. radijski sprejemnik: izključiti, pog. ugasniti, zapreti radio / v sobi igra radio / naročnina za radio / prenosni, tranzistorski radio
♦ elektr. radio na baterije 4. ed. sredstvo za javnosti namenjeno oddajanje zvočnih sporočil po radijskih valovih: radio, televizija in tisk so poročali o dogodku / prirediti igro za radio; nastopati na radiu, v radiu; govoriti po radiu // dejavnost, vezana na tako sredstvo: ministrstvo je zagotovilo denar za radio 5. ustanova, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: v mestu deluje radio in več gledališč;
direktor, novinarji radia / delati na radiu / radio Ljubljana / trg pred radiem poslopjem te ustanove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tísk -a m (ȋ) 1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel;
pripraviti knjigo za tisk;
papir za tisk;
tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk // kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk;
razvoj, zgodovina tiska;
delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski 3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal;
mnenje, pisanje tiska;
izjava za tisk;
radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uporabíti in uporábiti -im dov. (ī á) 1. narediti, da kaj opravi določeno delo, nalogo in s tem zadovolji potrebe koga: papirnato embalažo lahko uporabite le enkrat;
če ste kupljeni predmet uporabili, ga v trgovini ne sprejmejo nazaj / v zadnji vojni so dvakrat uporabili atomsko bombo jo vrgli; policija je uporabila orožje streljala; smem uporabiti vaš telefon sporočiti kaj po vašem telefonu; uporabiti pravilo ravnati se po njem; tega zakona v praksi še niso uporabili // narediti, da kaj prinese koristi, da rezultate: koristno uporabiti odpadke; narediti načrt, kako uporabiti odpadno vročo vodo; naloženi denar je treba uporabiti / uporabiti tuje izkušnje, znanje 2. narediti, da je kaj pripomoček pri kakem opravilu, dejavnosti: pri vlomu je uporabil različno orodje;
uporabil je palico, da bi dosegel okno // narediti, da je kaj sredstvo za dosego česa: uporabil je prijazen nasmešek, da bi jo pridobil; uporabil je svoj vpliv za njegovo izvolitev / uporabiti proti kršitelju z zakonom določene ukrepe / uporabil je vsako priliko, da ga je obiskal izrabil, porabil; uporabil je njegovo slabost izkoristil, zlorabil / uporabiti kaj v korist, škodo koga 3. narediti, da kaj nastopi v sporočilu: v pogovoru je večkrat uporabil kako narečno besedo;
uporabiti citat / uporabiti ločilo 4. v zvezi z za narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa: uporabiti kamenje za skalnjak;
uporabiti moko za kruh // z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, kot jo določa samostalnik: uporabiti konja za jahanje; uporabiti letališče za pristajanje športnih letal // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z za, kot izraža, da je kaj namenjeno za to, kar določa samostalnik: uporabil ga je za kurirja, kot odposlanca; vsako malenkost uporabi za izgovor; uporabiti kaj kot dokaz
● publ. uporabiti prave prijeme pri kom pravilno ravnati s kom; ekspr. uporabiti otroka proti očetu pridobiti ga, da je njemu nasproten; ekspr. uporabiti zakonito pot za dosego pravice zakonito si prizadevati zanjo; ekspr. uporabiti koga za ščit s kom zavarovati sebeuporábljen -a -o:
uporabljeni predmeti; seznam uporabljene literature; večkrat uporabljeno olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čistílo -a s (í) 1. sredstvo za čiščenje: izdelujejo čistila in loščila;
soba diši po čistilih;
škatlica čistila za čevlje 2. zastar. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: bolnik vzame čistilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
determinatív -a m (ȋ) jezikosl. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
morílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na morjenjea) mučilne in morilne naprave;
morilno orodje, orožje / ekspr. morilna cev, svinčenka / morilni plin; morilno sredstvo b) morilni oder;
morilno mesto v taborišču c) nav. ekspr.: morilne bolezni;
morilne rane / morilna slana / morilne skrbi morílno prisl.:
ekspr. voda je morilno mrzla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
narkótik -a m (ọ́) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine; mamilo: uživati narkotike;
zastrupiti se z narkotikom;
močen narkotik;
naravni, umetni narkotiki;
učinkovanje narkotika 2. med. sredstvo za narkozo, omamilo: inhalacijski narkotik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pogónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pogon:a) pogonska energija, sila / pogonsko gorivo, sredstvo / pogonski mehanizem; pogonska naprava / pogonski jermen jermen, ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico; pogonska raketa raketa, ki poganja vesoljsko vozilo zunaj gostejših plasti ozračja; pogonsko vozilo vozilo s pogonskim motorjemb) publ. po njegovem je to pogonska sila človeškega napredka c) pogonski inženir obratni inženir
♦ mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; strojn. pogonski motor, stroj motor, stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo; teh. pogonska celica celica v vesoljskem vozilu, ki pridobiva elektriko za delovanje merilnih naprav, radijskih zvez; pogonsko drogovje drogovi pri lokomotivi, ki prenašajo pogonsko silo z bata na kolesne dvojice; pogonska kolesa kolesa, ki ženejo vozilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preprečeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati:a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine;
preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi
● bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa;
preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pršílo -a s (í) 1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila;
uporaba pršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči;
pršilo proti komarjem;
olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rabíti in rábiti -im nedov. (ī á) 1. delati, da kaj opravlja določeno delo, nalogo in s tem zadovoljuje potrebe koga; uporabljati: stroj dosti rabijo;
plug je zarjavel, ker se ni rabil / to orodje še danes rabijo po hribovitih kmetijah; to zdravilo se že dolgo rabi proti malariji / pri prevajanju ni smel rabiti slovarja; dereze se rabijo pri hoji po ledenih strminah / pšenico rabijo za kruh; kavčuk se rabi za izolatorje / lahkomiselno rabiti denar trošiti, zapravljati; preudarno rabiti naravna bogastva izkoriščati / videlo se je, da zna rabiti sekiro delati z njo// delati, da kaj nastopa v sporočilu: govornik je rabil same domače besede; ta izraz rabimo le v strokovnih besedilih; ta zveza se ne rabi več / vsak ima pravico rabiti svoj materni jezik imeti za sredstvo sporazumevanja2. knjiž. biti koristen, dober pripomoček: uničevali so vse, kar je rabilo sovražniku;
ti članki so mu rabili pri sestavljanju knjige;
nahrbtnik mu je dobro rabil / ta knjiga bo rabila njegovim namenom koristila, pomagala; to mu je rabilo za napredovanje, pri napredovanju // biti uporaben, koristen: vse je urejeno tako, da bo olimpijski kompleks rabil tudi kasneje / noge mu ne rabijo več ne more več hoditi3. z oslabljenim pomenom, v zvezi s kot, za izraža namenskost, kot jo določa samostalnik: ta del hiše rabijo za skladišče;
lubje te rastline se rabi kot dišava / kot orožje so jim rabili kiji so uporabljali kije// z glagolskim samostalnikom izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik: kamen so rabili za obtežitev; stole rabimo za sedenje; ta ključ se rabi za odpiranje vhodnih vrat / elipt. te skodelice rabimo za čaj so za serviranje čaja4. pog. potrebovati: za gradnjo hiše bi rabil še veliko cementa;
da bi delo opravila, rabi čas in prostor;
za to pecivo rabite moko, sladkor in maslo / otroci rabijo vitaminsko hrano; te rože rabijo veliko vode / za v šolo rabi novo obleko / kadar ga rabi, ga pokliče / tovarna rabi nove delavce 5. zastar., s prislovnim določilom delati, ravnati: slabo rabiti z ujetniki / grdo rabijo z jezikom
● pog. posestva nimam za kaj rabiti mi ni potrebno; bal se je, da bo moral rabiti silo ravnati s silo; prisiliti koga, da kaj stori; ekspr. še ne zna rabiti svoje pameti samostojno misliti; ekspr. zna spretno rabiti jezik govoriti; pog., ekspr. ničesar ne rabim od vas ne maram, ne želim; pog., ekspr. zdaj se ne da pomagati, drugič pa pamet rabi ravnaj, misli pametno, preudarno; pog. dolgo (časa) si rabil, da si se spomnil nisi se hitro spomnil; pog. avtomobil veliko rabi porabi veliko goriva
♦ jezikosl. pridevnik rabimo, se rabi v stavku za prilastek ali povedkovo določilo je v stavku prilastek ali povedkovo določilorabíti se in rábiti se navadno s prislovnim določilom
postajati poškodovan, obrabljati se: pri pisanju se svinčnik rabi; avtomobilske gume se na slabih cestah hitro rabijo; tkanina se na komolcih zelo rabi
rábljen -a -o
1. deležnik od rabiti: pogosto rabljene besede; splošno rabljeno ime
2. ki se je že uporabljal, uporabil: kupim rabljen avtomobil; prodaja rabljenega pohištva / rabljena znamka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razpršílo -a s (í) 1. sredstvo, ki se pri uporabi razpršuje: izdelovati razpršila;
barvati, škropiti z razpršilom;
uporaba razpršil v kmetijstvu 2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilo proti mrčesu / lak v obliki razpršila // posoda s takim kemičnim sredstvom: razpršilo je prazno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vehíkel -kla m (í) zastar. 1. prevozno sredstvo, vozilo: proučevati nekdanje vehikle;
odpeljati se z vehiklom 2. sredstvo, pripomoček: jezik ni samo vehikel za sporočanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih;
sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bárven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barvo: barvni kontrasti, odtenki;
ubranost barvnih tonov;
barvna harmonija;
široke barvne ploskve / barvna snov; barvno sredstvo / barvna lestvica, skala
♦ med. barvna slepota nesposobnost za zaznavanje barv, zlasti rdeče in zelene; tisk. barvni valj // ki vsebuje barvo: barvni trak za pisalni stroj; barvni svinčniki / človek barvne polti človek, ki ni bele rase / barvne kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvna metalurgija // ki je v barvah; ant. črno-bel: barvni diapozitiv; cinemaskopski barvni film; barvna fotografija; barvna televizija / barvni kliše, lesorez, tisk bárvno prisl.:
barvno dognana slika; barvno vzorčaste tkanine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen;
besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
disperzíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disperzija 1: disperzijski postopek / disperzijsko barvilo netopno barvilo, ki se v vodi razprši; disperzijsko sredstvo snov, v kateri je druga snov razpršena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
eksplozíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na eksplozijo: eksplozijski pritisk;
eksplozijska temperatura / oddaljenost od eksplozijskega centra; eksplozijski lijak odprtina, nastala ob eksploziji
♦ strojn. eksplozijski motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; Ottov motoreksplozíjsko prisl.:
eksplozijsko varna izvedba aparatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
havaríja -e ž (ȋ) poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo
♦ pravn. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hladílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za hlajenje:a) hladilna naprava;
hladilna voda pri avtomobilskem motorju;
hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara / v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika b) hladilna pijača;
hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izigráti -ám dov. (á ȃ) 1. s prikritimi, zvijačnimi dejanji oškodovati: izigrati upnike;
pri delitvi so ga grdo izigrali / izigrati mornarico proti letalstvu; izigrati tamkajšnje prebivalstvo za pravice dvojezičnosti; pren. izigrati pridobitve revolucije // doseči prepovedan cilj, ne da bi bil pri tem zakon formalno kršen: izigrati določbe, predpise; na vse načine so skušali izigrati uredbe 2. publ. popolnoma, v celoti izoblikovati: igralec je močno izigral predvsem zadnji prizor;
učinkovito je izigrala vlogo služabnice 3. igr. dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti: izigrati adut(a), srce;
izigrati napačno karto
● ekspr. izigrati zadnji adut, zadnjo karto uporabiti najučinkovitejše sredstvo, najboljši pripomoček za uspehizigrán -a -o:
izigran zakon
● izigrana harmonika, gramofonska plošča izrabljena zaradi dolgotrajne rabe, uporabe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izraževálen -lna -o prid. (ȃ) zastar. izrazen: izraževalna možnost / izraževalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalílen1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kaljenje2: kalilna temperatura / kalilno olje, sredstvo / kalilna peč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
karlovárski in kárlovarski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na Karlove Vare: karlovarske znamenitosti
♦ med. karlovarska sol odvajalno sredstvo iz natrijevih in kalijevih soli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kártica -e ž (ȃ) 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke;
vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
♦ elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico 3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica;
imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klêjen -jna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej
♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
knjížen -žna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek;
nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira// literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. jezikosl. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik;
knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
♦ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejevknjížno prisl.:
ta izraz zveni nekoliko knjižno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
komunikatíven -vna -o prid. (ȋ) 1. ki se da razumeti, dojeti; razumljiv, dojemljiv: moderna umetnost je premalo komunikativna;
slikar hoče ostati čim bolj komunikativen / film je dobro komunikativno sredstvo // nav. ekspr. ki se zna prilagoditi, vključiti v družbo: ta človek je izredno komunikativen 2. komunikacijski: komunikativno tovarniško dvorišče / brezhibno delujoč komunikativni sistem / komunikativna funkcija jezika komunikatívno prisl.:
te vasi so komunikativno dobro povezane z mestom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kotáč -a m (á) knjiž. 1. kolo (pri vozu): bližal se je voz, škripaje s kotači // skuter: kotač je bil najprimernejše prevozno sredstvo za patrulje 2. zvitek, kolobar: na krovu so ležali kotači vrvi
♦ zool. polž s stožčasto hišico, Calliostoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kredíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost;
razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit
♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankahkredítno prisl.:
biti kreditno sposoben
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
krepčílen -lna -o prid. (ȋ) ki daje moč, krepkost: krepčilna pijača / krepčilno sredstvo / objel ga je krepčilni spanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kuránten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. vsakdanji, tekoč: kurantne potrebe / kurantno blago blago, ki se lahko, dobro prodaja
♦ ekon. kurantni denar denar, ki se v določeni državi uporablja kot plačilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mádež -a m (ȃ) 1. umazano mesto, umazanija na čem: na obleki se mi je napravil velik madež;
odstraniti madeže s tapet;
krvni madež;
madež od olja;
madež na obleki / čistiti madeže z bencinom, s toplo vodo; sredstvo za čiščenje madežev odstranjevanje / na morju so se pojavili veliki oljni madeži / obraz brez madeža peg, črnih pik; pren. očistiti ekonomske odnose fevdalnih madežev 2. nav. ekspr. kar dela kaj moralno, nravno slabše: biti brez madeža;
oprati s svojega imena madež;
očitek je vrgel grd madež nanj;
to je bil madež v njenem značaju
♦ fot. napaka na fotografskih izdelkih zaradi nepazljivega ali nečistega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mamílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na omamljanje: mamilen učinek / mamilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mehčálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mehčanje: mehčalni postopek / mehčalno sredstvo
♦ fot. mehčalni objektiv objektiv s krogi, ki povzročijo, da je negativ mehek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mehčánje -a s (ȃ) glagolnik od mehčati: priprava za mehčanje mesa / mehčanje grozdja / sredstvo za mehčanje vode
♦ jezikosl. mehčanje sprememba soglasnika zaradi sledečega sprednjega samoglasnika; med. mehčanje možganov odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
motivacíjski -a -o prid.(ȋ) nanašajoč se na motivacijo: gledati psihološke pojave z motivacijske strani / motivacijsko sredstvo za učenje motivacíjsko prisl.:
to delovno mesto je motivacijsko zelo revno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
motór2 -ja m (ọ̑) 1. stroj, ki spreminja energijo v mehansko delo, pogonski stroj: motor brni;
letalu se je pokvaril motor;
motor teče enakomerno;
pognati, prižgati, vključiti motor;
brnenje motorja / avtomobilski, ladijski motor; električni motor; motor na bencin, zračno hlajenje; moč motorja; zaviranje z motorjem; pren. to je zanj motor, ki ga žene k aktivnosti; ekspr. presaditev človeškega motorja 2. osebno cestno vozilo z dvema kolesoma, ki ga žene motor z notranjim zgorevanjem; motorno kolo3:
skočiti z motorja;
peljati se z motorjem / dirkalni motor
♦ elektr. enofazni motor elektromotor, ki deluje na izmenični tok samo ene faze; enosmerni motor na enosmerni tok; glavnovezni motor elektromotor z zaporednim navitjem za vzbujanje magnetnega polja; komutatorski motor; sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; navt. izvenkrmni motor; strojn. dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib; dvovaljni motor z dvema valjema; Ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; pogonski motor; Wanklov motor; motor z notranjim zgorevanjem na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem; glava motorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nadoméstek -tka m (ẹ̑) navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži
♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti// nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nèkuránten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) knjiž. ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč: nekurantno blago / nekurantne zaloge
♦ ekon. nekurantni denar denar, ki se v določeni državi ne uporablja več kot plačilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nìt níti ž (ȉ ȋ) 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala;
navijati, odstriči nit;
presti, sukati nit;
nabrati na nit;
bombažna, svilena nit;
debela, močna nit;
dvojna nit;
šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil / mišične niti mišična vlakna2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana;
govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov
● ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro
♦ bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
normatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na normo, pravilo, zakon: pedagogika obravnava predvsem normativno, psihologija pa empirično stran človekovega razvoja / normativna trditev, zahteva; njegova estetika hoče biti normativna / normativni posegi v knjižni jezik / zakoni in drugi normativni akti; odločba je za naše ravnanje normativna / normativni organi oblasti
♦ filoz. normativne znanosti znanosti, ki obravnavajo, določajo norme, pravila človekovega ravnanja, mišljenja; jezikosl. normativni kvalifikator kvalifikator, ki označuje, določa jezikovno sredstvo, pojav glede na normo knjižnega jezika; informativno-normativni slovar; normativna slovnica slovnica, ki določa, katera jezikovna sredstva, možnosti se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jezikunormatívno prisl.:
normativno določiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oblačílo -a s (í) 1. vsak od izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: bluza je žensko oblačilo;
majica, obleka, plašč in druga oblačila / spodnje, vrhnje oblačilo // navadno s prilastkom izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: njihova oblačila se v marsičem razlikujejo od naših; japonsko, otroško, slavnostno, starinsko oblačilo / knjiž. vesoljsko oblačilo vesoljska obleka
♦ rel. liturgična oblačila 2. knjiž., ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz: ohraniti mesto v zgodovinskem oblačilu
● knjiž., ekspr. jezik je oblačilo misli je sredstvo, s katerim se izražajo, posredujejo misli; knjiž., ekspr. pernato oblačilo ptičev perje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odstranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstraniti: odstranitev ovir / sredstvo za odstranitev madežev / odstranitev nepravilnosti v podjetju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pálica -e ž (á) 1. dolg, tanjši, v prerezu navadno okrogel lesen predmet: odrezati (si), urezati (si), zlomiti palico;
opirati se na palico;
tepsti, udariti s palico;
bambusova drenova, leskova palica;
dolga, grčava, kljukasta, votla palica;
palica z odebeljenim koncem, kovinsko konico;
boji se ga kot pes palice / hoditi ob palici, s palico // navadno s prilastkom kar je po obliki temu podobno: gumijasta, kovinska palica / biljardna, dirigentska palica; čarovna palica po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč; hokejska palica z ukrivljenim spodnjim delom; igralna palica naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; iskati vodo z iskalno palico bajanico; maršalska palica znamenje maršalskega čina; nabijati smodnik z nabijalno palico; pastirska, ribiška palica; popotna palica; skakalna palica; smučarska palica s krpljico in ročajem z usnjeno zanko; ima črno sprehajalno palico; škofovska palica umetniško okrašena palica z ukrivljenim zgornjim delom; štafetna palica umetniško izdelana votla palica s pismom, poslanico komu// ekspr. udarci (s palico): palice so padale po hrbtu; dobil je dvajset palic po podplatih / umrl je pod palicami; poznali so se mu sledovi palice 2. nekdaj dolžinska mera, 138 cm: dolg je le pet palic
● ekspr. kadar je nagajal, je pela palica je bil tepen s palico; je bil tepen sploh; ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. morali bi ga s palico moral bi biti tepen, kaznovan; ekspr. čaka ga beraška palica beračenje, prosjačenje; priti na beraško palico popolnoma obubožati; spravil jih je na beraško palico povzročil je, da so izgubili vse premoženje; star. živeti pod krivo palico imeti škofa za fevdalnega gospoda; preg. palica ima dva konca sovražno dejanje lahko škoduje tudi tistemu, ki tako dejanje stori
♦ aer. krmilna palica del krmilne naprave v obliki palice, s katerim se uravnava položaj višinskega krmila, krilc; ekon. valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; zlato v palicah v obliki kvadrov; fiz. kontrolna palica priprava, s katero se uravnava delovanje jedrskega reaktorja; grad. palica sestavni del paličja, obremenjen s pritiskom ali nategom; natezna, tlačna palica; pravn. prelomiti palico nad obsojencem nekdaj odrediti izvršitev sodbe; gorska palica nekdaj sodna palica gorskega gospoda; sodna palica nekdaj znamenje oblasti sodnika, sodnega gospoda; šport. štafetna palica palica določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu; predati štafetno palico izročiti jo na določenem prostoru drugemu udeležencu štafete; skok ob palici atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
políren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
polnoveljáven -vna -o [pou̯noveljavən] prid. (á ā) pisar. veljaven: polnoveljaven dokument, sklep / polnoveljavno plačilno sredstvo polnoveljávno prisl.:
polnoveljavno podpisovati podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pomirjeválen -lna -o prid.(ȃ) ki pomirja: njen glas je bil pomirjevalen;
pomirjevalne besede / pomirjevalna vloga neuvrščenih držav / pomirjevalno sredstvo, zdravilo pomirjeválno prisl.:
pomirjevalno govoriti; pomirjevalno vplivati na nasprotnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poráziti -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. premagati: premišljeval je, kako bi ga porazil;
poraziti nasprotnika, sovražnika / domače moštvo je porazilo goste // zelo prizadeti, potreti: to dejstvo me je porazilo; spoznanje, da smo jim le sredstvo za dosego cilja, nas je najbolj porazilo / njegova lakomnost jo je porazila 2. prevzeti, presenetiti: porazila jih je lepota mesta / porazila ga je duhovna moč tega človeka
● zastar. do tal poraziti mesto porušitiporážen -a -o:
poražena dežela; vojska je bila poražena; vsa poražena je strmela predse; poraženo moštvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prášek -ška m (ȃ) 1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu
♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek 2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek 3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše
● ekspr. niti praška moke nimam več prav nič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prizív -a m (ȋ) knjiž. 1. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba: vložiti, zavrniti priziv;
neutemeljen priziv
♦ pravn. priziv nekdaj redno pravno sredstvo zoper sodbo nižjega sodišča na višje sodišče2. ugovor, nestrinjanje: odgovor ni dopuščal priziva
● knjiž. ta resnica velja brez priziva brezpogojno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razbárvati -am dov. (ȃ) narediti, da kaj nima več kake barve: razbarvati les, tkanino;
sod, v katerem je bilo rdeče vino, je treba razbarvati;
razbarvati z alkoholom / razbarvati lase / to sredstvo razbarva; pulover se je pri pranju razbarval; knjiž. obleka se je na soncu razbarvala je obledelarazbárvan -a -o:
razbarvana jopica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razpršílec -lca [raspəršilca in raspəršiu̯ca] m (ȋ) 1. priprava za razprševanje: nanašati barvo, lak z razpršilcem;
razpršilec za plinsko olje / hrbtni, ročni razpršilec / parfumski razpršilec // nastavek za razprševanje: pritrditi razpršilec na cev; posoda z razpršilcem 2. manjša posoda s kemičnim sredstvom, shranjenim pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: razpršilec je že prazen;
kupiti tri razpršilce proti mrčesu;
razpršilec z lakom za lase / zaščitno sredstvo v obliki razpršilca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razpršílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpršitev ali razprševanje: razpršilna priprava / razpršilno sredstvo
♦ fiz. razpršilne leče leče, ki so ob robu debelejše kot na sredini; teh. razpršilna komora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
realízem -zma m (ī) 1. priznavanje, upoštevanje dejstev, uresničljivih možnosti: pri ocenjevanju položaja je bil potreben realizem;
politični, življenjski realizem / njegov realizem ga varuje pred razočaranji; zanjo je značilen realizem // realističnost: realizem kipa, prizora na sliki ga je prevzel 2. prizadevanje upodabljati, prikazovati resničnost tako, kot je, se kaže: v teh antičnih pesnitvah prevladuje realizem 3. evropska umetnostna smer v 19. stoletju, ki si prizadeva podajati resničnost tako, kot je, se kaže: pri Slovencih se je realizem uveljavil precej pozno;
realizem v glasbi, slikarstvu;
predstavniki, teoretiki realizma;
realizem in naturalizem // obdobje te umetnostne smeri: realizem navadno omejujejo z letnicama 1830 in 1880
♦ filoz. realizem srednjeveška filozofska smer, ki trdi, da splošni pojmi obstajajo neodvisno od človekove zavesti; spoznavna teorija, po kateri obstaja zunanji, objektivni svet neodvisno od človekove zavesti; naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; lit. kritični realizem literarna smer v drugi polovici 19. stoletja, za katero je značilen kritičen odnos do družbenih pojavov; novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; poetični realizem; romantični realizem; socialni realizem; ped. pedagoški realizem pedagoška smer, zlasti v 17. stoletju, ki se zavzema za stvarno, jasno prikazovanje obravnavanih stvari; um. novi realizem zahodnoevropska umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere glavno izrazno sredstvo so predmeti iz vsakdanjega življenja; socialistični realizem v socialističnih državah umetnostna smer, za katero je značilno idealiziranje stvarnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
regenerácija -e ž (á) glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov;
proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa
● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rícinusov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ricinus: ricinusovo seme
♦ med. ricinusovo olje olje iz ricinusovih semen, ki se uporablja zlasti kot odvajalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
scientolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na scientologe ali scientologijo: poročni obred je potekal po scientološki tradiciji;
scientološka sekta / Scientološka cerkev organizacija z religiozno težnjo, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sporazumévanje -a s (ẹ́) glagolnik od sporazumevati se: sporazumevanje za ceno, o ceni / jezik je sredstvo sporazumevanja; praktično sporazumevanje vsakdanje sporazumevanje o praktičnih zadevah; sporazumevanje z besedami, s kretnjami / pol leta sta preživela v dobrem sporazumevanju v soglasju, razumevanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sporočeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sporočanje: sporočevalni namen besedila / sporočevalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
streznjeváti -újem tudi iztreznjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da postane kdo trezen: svež zrak ga je počasi streznjeval;
streznjevati se iz pijanosti 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da postane kdo (bolj) razsoden, preudaren: prijatelj ga je streznjeval;
taki primeri streznjujejo človeka streznjujóč tudi iztreznjujóč -a -e:
to je bil streznjujoč sklep; streznjujoče sredstvo; prisl.: to je vplivalo nanj streznjujoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stròj1 strôja m (ȍ ó) 1. mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo: stroji brnijo, ropotajo;
stroj stoji, teče;
izključiti, pognati, ustaviti stroj;
namestiti, razdreti, sestaviti stroj;
obdelovati s strojem;
avtomatski, enostaven, kompliciran stroj;
moderni, zastareli stroji;
sestavni deli stroja;
izkoriščenost strojev;
tovarna strojev;
delati kot stroj brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / dela pri stroju / brusilni, drobilni, vrtalni stroj; gradbeni, poljedelski stroji; knjigoveški, tiskarski stroji; pisalni, razmnoževalni stroj; pletilni, tkalni stroj; pralni stroj; računski stroj naprava za mehansko opravljanje štirih osnovnih računskih operacij; šivalni stroj; stroj za asfaltiranje; stroj za pomivanje steklenic / narediti na stroj 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: on je stroj, ne pa človek;
razmere so iz njih naredile stroje 3. publ. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: je eden odločilnih mož v političnem stroju države;
mobilizirali so ves propagandni stroj;
imajo učinkovit strankarski stroj;
upravni stroj 4. ekspr. avtomobil, zlasti boljši: imeniten stroj ima
● publ. v bitki so vrgli iz stroja veliko sovražnikovih vojakov onesposobili; peklenski stroj z razstrelivom napolnjen predmet, ki eksplodira ob določenem času; voj. žarg. pohodni, strelski stroj postroj
♦ les. lupilni, luščilni stroj za izdelovanje furnirja; mont. izvažalni stroj; navt. krmilni stroj ki premika krmilni mehanizem; ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; ptt frankirni stroj priprava za žigosanje z žigom, ki nadomešča znamko; rač. prevajalni stroj nekdaj računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov; strojn. batni stroj; delovni stroj ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; parni stroj pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; pogonski stroj ki spreminja energijo v mehansko delo; rezkalni stroj; teh. obremenjevati stroj; preračunati stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti stroja, naprave glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve; agregatni stroji; etiketirni stroj za opremljanje z etiketami; kovalni stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; tandemski stroj nekdaj parni stroj z dvema valjema, nameščenima drug za drugim na skupni batnici; tekst. kosmatilni stroj za kosmatenje tkanine, pletenine; koton stroj za izdelovanje pletenin po kroju; tisk. cilindrični stroj z valjastim tiskalom; jedkalni stroj za jedkanje klišejev; ofsetni stroj; rotacijski stroj tiskarski stroj za hitro tiskanje v visokih nakladah; stavni stroj na katerem se izdeluje stavek za tiskanje; usnj. golilni stroj za odstranjevanje dlake ali volne z živalskih kož; raztegovalni stroj za raztegovanje usnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sušílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč
♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sušílo -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro suši
♦ kem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škropljênje -a s (é) glagolnik od škropiti: takrat je bilo potrebno škropljenje ulic / škropljenje sadnega drevja; sredstvo za škropljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
štŕcniti -em dov. (ŕ ȓ) slišno brizgniti: mleko štrcne iz vimena / preh. štrcniti v zrak razkužilno sredstvo brizgniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
trdílen2 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trdenje, strjevanje: trdilna sposobnost škroba / trdilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
usvojíti -ím dov., usvójil (ī í) knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil // začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike;
usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti
● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati
♦ šol. usvojiti učno snov usvojèn -êna -o:
nova metoda je že usvojena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
valúta -e ž (ȗ) 1. denarna enota kake države: zamenjati valuto;
domača, japonska valuta;
vrednost valute pada;
evro, dolar in druge valute 2. ekon. denarni sistem kake države glede na določenost vrednosti denarne enote, veljava: reforma valute / papirna ali prosta valuta pri kateri denarna enota ni določena z vrednostjo blaga, iz katerega je denar narejen; srebrna, zlata valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost srebra, zlata; vezana valuta pri kateri je denarna enota vezana na vrednost kakega blaga, navadno zlata ali srebra3. ekon. tuja, nedomača gotovina: kupovati, menjavati valuto;
prodajati za valuto
● knjiž., ekspr. danes je besedna valuta razveljavljena vrednost
♦ ekon. klirinška valuta; valuta zlata v palicah zlata valuta, pri kateri je zlato v palicah plačilno sredstvo za mednarodna plačila; fin. konvertibilna valuta; devalvacija valute; pravn. valuta: 31. 12. 1989 rok, čas nastanka določenega pravno odločujočega finančnega dejstva je 31. decembra 1989
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
várstvo -a s (ȃ) 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; šol. žarg. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje / izročiti konje hlapcu v varstvo 2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti policijsko, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu / varstvo osebnih podatkov onemogočanje zlorabe in posegov v posameznikovo zasebnost pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju osebnih podatkov3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo
● dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel
♦ pravn. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
veljáven -vna -o prid., veljávnejši (á ā) 1. ki ima pravno moč: veljaven predpis, zakon / veljavna oporoka; zaradi nepravilnosti volitve niso veljavne / sodba še ni veljavna / veljavna igralna, športna pravila 2. ki zaradi določenega dejstva, lastnosti zagotavlja naslovniku, uporabniku kako pravico: veljaven potni list;
vozovnica je veljavna en dan / veljavno plačilno sredstvo // ki po odločitvi pristojne osebe, organa obvezuje koga, da upošteva določeno dejstvo: veljaven cenik; vozni red ni več veljaven 3. ki se zaradi dobrih, primernih lastnosti upošteva, uporablja: veljavne metode raziskovanja;
veljavne norme vedenja 4. ki je v skladu z resničnostjo: absolutno veljavna resnica 5. ki ima zaradi cenjenih, spoštovanja vrednih dejstev, lastnosti vpliv, ugled: veljaven človek, kmet;
biti doma iz veljavne hiše / francoščina ni več tako veljavna kot nekdaj / družbeno veljaven veljávno prisl.:
veljavno odločati z večino glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zahtéva -e ž (ẹ̑) 1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi: popustiti zahtevi;
na zahtevo predsednika so sestanek prekinili;
vztrajati pri zahtevah;
pretiravati v zahtevah;
gospodarske, politične zahteve;
pisna, ustna zahteva;
zahteva za odškodnino;
zahteva po miru, samostojnosti / ozemeljske zahteve / imeti zahtevo do koga / nujna zahteva // kar se zahteva: odpovedati se zahtevi; izpolniti, povedati zahtevo; velika, visoka zahteva / ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva / zahteve šole do učencev so velike 2. sestavek, namenjen uradnemu organu, s katerim se kaj zahteva: napisati, podpisati zahtevo / vložiti zahtevo 3. nav. mn., navadno s prilastkom kar kaj zahteva zaradi določenih svojih lastnosti, značilnosti: zahteve časa, trga se spreminjajo;
zadostiti zahtevam tekmovanja, znanosti
♦ pravn. izročitvena zahteva; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zakonít -a -o prid. (ȋ) 1. ki je v skladu z zakoni, predpisi: zakonit ukrep;
zakonito poslovanje / zakoniti rok; doseči kaj po zakoniti poti // z zakonom priznan ali dovoljen: imeti do česa zakonito pravico; zakonito plačilno sredstvo / zakoniti lastnik; zakonita posest // ki temelji na pravu, zlasti na zakonu: zakonita oblast, vlada 2. po zakonu priznan na osnovi veljavno sklenjene zakonske zveze: zakoniti sin;
zakonita žena 3. publ. skladen z določenim zakonom, pravilom: nujen, notranje zakonit postopek / to je postalo skoraj zakonit pojav stalen, redenzakoníto prisl.:
zakonito se pojavljati; zakonito ravnati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zaménjati tudi zamenjáti -am, in zaménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjati obleko za hrano;
zamenjati enosobno stanovanje za dvosobno / s kom si zamenjal čevlje; zamenjala sta si naslove; med seboj sta si zamenjala oblačila / zamenjati denar v banki dati ali dobiti eno valuto za drugo; zamenjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; zamenjati evre v dolarje dati evre za enakovredno, ustrezno vsoto dolarjev / kot opozorilo v trgovini kupljenega blaga ne zamenjamo 2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjati film v fotografskem aparatu;
zamenjati kolo pri avtomobilu;
zamenjati posteljnino, žarnico / država je zamenjala denar dala v obtok novo plačilno sredstvo / v stavku zamenjati prevzete besede z domačimi; ekspr. ko je zamenjal koso s kosilnico, je delal hitreje ko je začel namesto kose uporabljati kosilnico; publ. zamenjati samski stan z zakonskim poročiti se// narediti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je med tekmo zamenjal dva igralca / sklenil je, da bo zamenjal zdravnika se začel zdraviti pri drugem zdravniku3. priti pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: čez en mesec bo to skupino zamenjala nova;
zamenjati koga na straži;
zamenjal je delavca pri stroju;
voznika sta se med potjo večkrat zamenjala / ne ve se, kdo ga bo med dopustom zamenjal nadomestil4. narediti, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: zamenjati strani enačbe;
zamenjati vrstni red besed / zamenjala sta mesti v vrsti; zamenjala sta sedeža presedla sta se5. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: večkrat je zamenjal bivališče / zamenjati poklic začeti opravljati drug poklic; zamenjati službo iti v službo drugam6. ekspr. priti glede na čas neposredno po čem drugem: otroške igre je kmalu zamenjalo učenje;
noč je zamenjal jutranji mrak;
tišino je zamenjal hrup / po nekaj kilometrih je asfaltirano cesto zamenjala gozdna pot 7. imeti koga za drugega, kot je v resnici: to ni on, zamenjal si ga / zamenjati koga za koga drugega, s kom drugim / v temi je zamenjal okna za vrata
● ekspr. zamenjal sem že več avtomobilov, pa se mi zdi ta najboljši imel sem; v garderobi so mu zamenjali dežnik dali napačnega; posestvo je že večkrat zamenjalo lastnika postalo last drugega; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je budenzaménjan -a -o:
zamenjana posadka; zamenjano blago
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zapís -a m (ȋ) 1. kar je zapisano: prebrati zapis;
razbrati iz zapisa;
najstarejši ohranjeni zapisi;
to so prvi zapisi pesmi v slovenščini / cerkveni zapisi; pravni, uradni zapis / zapisi na robu opombe, pripisi / kataložni zapis ki strnjeno predstavlja podatke o publikaciji v skladu s pravili za katalogizacijo// kar je prikazano s sistemom grafičnih znakov: priložiti izvidu zapis srčnega utripa; zapis potresnih sunkov / črkovni, notni, stenografski zapis / grafični zapis // navadno s prilastkom posnetek: zapis na magnetofonskem traku / filmski, fotografski, slikovni zapis; zvočni zapis 2. besedilo, navadno krajše, ki nastaja in se zapisuje sproti: napisati, sestaviti zapis o srečanju s pisateljem;
objaviti zapis o poplavah v časopisu / dnevniški, priložnostni, spominski zapis; publicistični, satirični zapis // navadno s prilastkom krajša oddaja, ki ne prikazuje česa v celoti: posneti radijski, televizijski zapis o dogodku 3. glagolnik od zapisati: omogočiti natančen zapis pogovora;
zapis črke, števila s svinčnikom;
zapis dogodkov, misli, vtisov;
zmotiti se pri zapisu po nareku / zapis prizora s kamero posnetek / naprave za zapis potresnih sunkov
● sestaviti zapis imen seznam, spisek
♦ jezikosl. zapis govora, intonacije; mat. desetiški zapis sistematična razstavitev števila na vsoto produktov števil od nič do devet in potenc števila deset; rač. zapis shranitev podatkov, informacij na ustrezno sredstvo, medij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zmehčánje -a s (ȃ) glagolnik od zmehčati: zmehčanje kože / sredstvo za zmehčanje vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zveličáven -vna -o prid. (á ā) 1. rel. ki omogoča zveličanje: zveličavna vera / milost je zveličavno sredstvo / Kristusova zveličavna smrt odrešilna2. ekspr. edino pravilen, pravi: imeti kako metodo za zveličavno / nobena smer v umetnosti ni edino zveličavna
● ekspr. ni imel nobene zveličavne ideje rešilne; sam.: nič zveličavnega jim ni mogel povedati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abortíven -vna -o prid. (ȋ) med. 1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo 2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
agitacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od agitacija: agitacijski govor;
agitacijska kampanja;
agitacijsko delo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anestétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anestezijo: anestetični učinek;
anestetična krema;
anestetično sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anestezíja -e ž (ȋ) med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija;
moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije: antialergijska posteljnina;
antialergijsko sredstvo;
bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi 2. ki deluje proti alergiji: antialergijske kapljice za oči;
antialergijska zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek;
antidepresivna terapija;
antidepresivno sredstvo;
večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántikoncepcionálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) med. ki deluje proti spočetju; kontracepcijski: antikoncepcionalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
apretíranje -a s (ȋ) glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin;
sredstvo za apretiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
apretúra -e ž (ȗ) 1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja;
obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture 2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bálzam -a m (ȃ) 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam;
peruanski balzam
♦ kem. izcedek iz iglavcev// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane // gelu podobno sredstvo z dišečim izvlečkom iz te smole ali iz drugih (podobnih) rastlin: nanesti, uporabiti balzam; balzam za kožo, ustnice; balzam za noge, roke, telo; šampon in balzam / negovalni, vlažilni balzam; balzam za nego las 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam / balzam za dušo / balzam za oči, ušesa kar je prijetno, sproščujoče gledati, poslušati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bljuválen -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča bljuvanje: bljuvalni pripomoček, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
breztéčnost -i ž (ẹ́) zastar. pomanjkanje teka: sredstvo proti breztečnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bróm -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; v prid. rabi:, fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cementacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od cementacija: cementacijsko jeklo, sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čistílen -lna -o prid. (ȋ) namenjen za čiščenje: čistilna krema za obraz;
čistilno sredstvo / čistilni stroj; urediti čistilne naprave za tovarniške odplake
♦ bot. čistilna krhlika trnat grm v živih mejah z majhnimi cveti in strupenimi plodovi, Rhamnus cathartica; strojn. čistilni boben boben za čiščenje kovinskih izdelkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dehidríren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se dehidrira: dehidrirna aparatura;
dehidrirno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
denaturíren -rna -o prid. (ȋ) kem. s katerim se denaturira: denaturirno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dezinfékcija -e ž (ẹ́) uničenje, uničevanje kužnih klic; razkužitev, razkuževanje: zdravniške ekipe so opravile cepljenje in dezinfekcijo;
dezinfekcija rane;
sredstvo za dezinfekcijo;
pren., ekspr. dezinfekcija morale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dezinfekcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinfekcijo, razkuževalen: dezinfekcijska naprava;
dezinfekcijsko sredstvo / dezinfekcijske komore za južno sadje; dezinfekcijska postaja / dezinfekcijski učinek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dezinsekcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinsekcijo: dezinsekcijski aparat;
dezinsekcijsko sredstvo / dezinsekcijski postopek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diurétičen -čna -o prid. (ẹ́) farm. ki pospešuje izločanje seča: diuretični čaj;
diuretično sredstvo / diuretičen učinek zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diverzíja -e ž (ȋ) vojaška uničevalna akcija na sovražnikovem ozemlju: glavno taktično sredstvo sta bili takrat zaseda in diverzija;
diverzantska trojka je izvedla diverzijo;
pren. ideološke, politične diverzije // voj. samostojna vojaška akcija, ki ima namen odvrniti sovražnikovo pozornost od glavnega bojišča: izvesti diverzijo z izkrcavanjem na atlantski obali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dokázen -zna -o prid. (ā) nanašajoč se na dokaz: obsežen dokazni material;
dokazna listina;
dokazno gradivo, sredstvo / njegovi očitki nimajo dokazne vrednosti
♦ pravn. dokazni postopek; dokazno breme dolžnost dokazovanja, ki jo ima v civilnem postopku pravdna stranka, v kazenskem pa tožilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dramílen -lna -o prid. (ȋ) ki drami, budi: dramilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvórézen -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑) 1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož;
pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo
● ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon;
dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
flokulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na flokulacijo: flokulacijsko sredstvo / flokulacijska metoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glísta -e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste;
sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako dekle / kot psovka molči, glista gosposka 3. deževnik: na trnku je imel nataknjeno glisto;
po zemlji so lezle gliste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grafít -a m (ȋ) 1. mehka rudnina temno sive barve kovinskega sijaja: premazati z grafitom;
grafit za izdelovanje svinčnikov 2. napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja;
risanje, pisanje grafitov / razstava grafitov
♦ min. ena izmed oblik ogljika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
herbicíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
impregníren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se impregnira: impregnirno sredstvo / impregnirna naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
insekticíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na insekticide: insekticidno sredstvo / insekticidno delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jelénov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jelena: najti jelenovo sled / jelenovo meso / rokavice iz jelenovega usnja jelenovine, irhovine; pog. čistiti okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine
♦ bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kamufláža -e ž (ȃ) voj. zakrivanje vojakov, vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža;
kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kémoterapévtičen -čna -o (ẹ̑-ẹ́) pridevnik od kemoterapija: kemoterapevtično sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kisálen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za kisanje: kisalno sredstvo / kisalna posoda posoda, v kateri se kaj kisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
konzervacíjski tudi konservacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzervacijo: konzervacijsko sredstvo / konzervacijsko in restavracijsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
konzervíren tudi konservíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzerviranje: konzervirni prašek;
konzervirno sredstvo za kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kŕč -a m (ȓ r̄) nehoteno, boleče delovanje mišic, pri katerem se spremeni zlasti njihova napetost: krč je polagoma popustil;
zvijala se je v hudih krčih;
sredstvo proti krčem;
bolezen s hudimi krči v trebuhu;
zvijal se je kakor v krčih / pog.: še vedno ga drži krč; prijel ga je krč v noge; krč ga stresa v enakomernih presledkih; krč ga je zvil / občutil je krč v želodcu krčevito, sunkovito bolečino / božjastni krč; črevesni krč; začeli so se porodni krči; smrtni krči / ekspr., z oslabljenim pomenom odrevenel je v krču groze; pren., knjiž. imperij stresajo predsmrtni krči; poletje se zvija v zadnjih krčih
♦ med. mrtvični ali otrpni krč tetanus; srčni krč angina pectoris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kréma -e ž (ẹ̑) 1. mazilo za nego, zaščito kože: uporabljati kremo;
natreti obraz, roke s kremo;
kreme in dišeča olja / čistilna krema; dnevna, nočna krema; mastna krema ki vsebuje veliko maščobe; krema za sončenje // sredstvo za čiščenje, loščenje: namazati čevlje s kremo / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivska krema; krema za čevlje; krema za zobe 2. gastr. gostejša slaščica iz jajc, smetane, sladkorja z različnimi dodatki: postreči s kremo
♦ gastr. krema nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov; kozm. hranilna krema ki vsebuje veliko za kožo hranilnih snovi; regenerativna krema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na kupovanje, trgovanje: denar kot kupno sredstvo / kupni fond potrošnikov pada denarna sredstva, s katerimi se razpolaga v določenem časovnem obdobju; kupna cena cena, po kateri kupec dobi blago
♦ ekon. kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
laksatíven -vna -o prid. (ȋ) farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: laksativno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ličílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se liči: ličilno sredstvo / ličilni nož
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
loščílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se lošči: loščilno sredstvo / loščilna krtača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lotálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mágičen -čna -o prid. (á) 1. po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč, čaroven: z magičnimi gibi delati čarovnije;
magični obredi;
z magično formulo klicati duhove;
magično sredstvo / pripisovati čemu magičen pomen / verovati v magične sile; pren. magična povezanost med človekom in umetnostjo 2. knjiž., ekspr. zelo velik, zelo močen: magična moč pesniške besede, drame, pesmi // nenavadno, izredno lep: sneg se sveti v magični belini / s svojimi magičnimi akcijami je navdušil ljubitelje košarke
● publ. tekmovalec ni mogel preseči magične meje določenega, zelo težko dosegljivega športnega rezultata
♦ fiz. magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; igr. magični kvadrat magični lik kvadratne oblike; magični lik uganka, pri kateri se iste besede ponovijo vodoravno in navpično tako, da se križajo; rad. magično oko priprava na radijskem sprejemniku, ki s širjenjem in oženjem svetlobne pege kaže njegovo uglašenost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mastílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj dela mastno: mastilno sredstvo / mastilni postopek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mázanje in mazánje -a s (á; ȃ) glagolnik od mazati: pravilno mazanje strojev;
mast, olje za mazanje ležajev;
priprava, sredstvo za mazanje / mazanje z denarjem se je obneslo; zaradi mazanja je prišel v dobro službo
♦ strojn. krožno mazanje pri katerem kroži olje od zbiralnika v ležaj in nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mnemotéhničen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
močljív -a -o prid. (ī í) ki se da (z)močiti, (raz)topiti: sredstvo uporabljamo kot prašivo in močljiv prašek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
modalitéta -e ž (ẹ̑) knjiž. način bivanja: ponižnost in ošabnost sta le dve modaliteti;
modaliteta, v kateri se nam kaj prikazuje // pravn. čas, kraj, način, sredstvo izvršitve: modaliteta kaznivega dejanja; sporazumeti se o modaliteti podpisa in razglasitve sporazuma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
moríja -e ž (ȋ) 1. ekspr. morjenje, ubijanje: preprečiti morijo;
množična, zločinska morija;
sredstvo za morijo / volk se je splazil v svinjak in začel morijo // vojna: govorila sta o življenju, ki ga bosta začela, ko bo konec morije; v tretjem letu velike morije je šel prvič v boj / ta morija je bila najbolj krvava v vsej vojni boj, spopad2. slabš. kar povzroča občutek neugodja, nejevolje: spet se je začela morija s pobiranjem smeti / zima je bila zanj enolična morija / težko je prenašal njegove neskončne morije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
múha -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih;
muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne;
odganjati muho z roko;
otepati muhe konju;
črne, nadležne, ekspr. sitne muhe;
ekspr. vse črno muh;
roji muh;
sredstvo proti muham;
ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika;
množijo se kot muhe zelo, hitro;
motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo;
ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma;
pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni// nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho;
muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho;
podolgovata muha;
muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre;
bojijo se njegovih muh;
gospoda ima muhe;
izpolni mu vsako muho;
težko prenaša otrokove muhe;
ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve5. ekspr., v povedni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh;
fant ni, je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv;
njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen
● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho, pog. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; pog. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
♦ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nakápati1 -am in -ljem dov. (ā ȃ) s kapanjem spraviti kam: nakapati čistilno sredstvo na madež;
nakapati pet kapljic zdravila nakápati se
1. s kapanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: na tla se je nakapala lužica krvi
● ekspr. vsak mesec se mu nakapa lep kupček denarja ga dobi, zasluži
2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: do prihoda vlaka se je nakapalo še nekaj ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
narkótičen -čna -o prid.(ọ́) nanašajoč se na narkotike ali narkozo: narkotično sredstvo / rastlina ima narkotično moč / narkotično delovanje / biti v narkotičnem stanju narkótično prisl.:
snov deluje narkotično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naturálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki se daje, dobiva v blagu: naturalni prejemki, prispevki;
naturalna dajatev / naturalna preskrba
♦ ekon. naturalni denar blago, ki služi kot plačilno sredstvo; naturalna menjava neposredna menjava blaga za blago; naturalno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem se ne uporablja denar; gospodarstvo, za katero je značilno, da proizvaja samo za lastno uporabo, ne za tržišče; pravn. naturalno stanovanje nekdaj stanovanje, ki nadomešča del plače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
negoválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za negovanje: negovalno sredstvo za ustnice / kmetijske zadruge so opravile obsežna negovalna dela po gozdovih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obrámben -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obrambo: obrambni jarek, nasip, stolp, zid;
izdelati obrambni načrt;
oslabiti obrambni sistem nasprotnika;
obrambno sredstvo / obrambni položaj; obrambna postojanka / obrambna moč države / obrambna vojna; napadalno in obrambno orožje / obrambni igralec
♦ med. obrambna moč organizma; nav. mn., psih. obrambni mehanizem vedenje, ravnanje človeka, ki je v neprijetnem duševnem, čustvenem stanju; voj. obrambna linija; ključna obrambna pozicija pozicija, od obrambe katere je odvisna obramba širšega območjaobrámbno prisl.:
moštvo je igralo obrambno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obvaroválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. zaščiten, preventiven: obvarovalni ukrepi proti nalezljivi bolezni;
obvarovalno sredstvo / obvarovalno cepljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odpráva -e ž (ȃ) 1. glagolnik od odpraviti: odprava izkoriščanja, suženjstva;
odprava posledic potresa;
odprava starega družbenega reda;
prizadevati si za odpravo šolnine;
odprava zastojev v prometu;
posledice odprave takih odločb;
sredstvo za odpravo zajedavcev / odprava bolnika v bolnišnico / organizirati prevzem in odpravo blaga / hitrejša odprava vlakov // oddelek v večjem podjetju, ustanovi, ki skrbi za odpošiljanje; ekspedit: delati v odpravi 2. potovanje posebne skupine, navadno z raziskovalnim namenom: organizirati odpravo;
stroški odprave;
udeleženci odprave na Himalajo / udeležiti se alpinistične, smučarske, trgovske odprave // skupina, ki se udeleži takega potovanja: odprava je dosegla vrh gore, odkrila ostanke mesta; poslati odpravo na Antarktiko; člani odprave / sestaviti potapljaško, reševalno odpravo 3. pohod vojaškega oddelka v sovražen ali tuj kraj: odprava na nasprotnikovo ozemlje / kazenska odprava vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odvajálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki pospešuje iztrebljanje: vzeti odvajalne tablete;
odvajalno sredstvo
♦ farm. odvajalni čaj 2. odvoden: odvajalni kanal;
odvajalne odprtine odvajálno prisl.:
nekatere jedi delujejo odvajalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oksiúr -a m (ȗ) med. majhna, zelo tanka glista; podančica: sredstvo zoper oksiure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
operíranec -nca m (ȋ) kdor je bil operiran: dati operirancu pomirjevalno sredstvo;
skrbeti za operirance
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ozkolísten -tna -o prid. (ȋ) ki ima ozke liste: sredstvo za uničevanje ozkolistnih plevelov
♦ bot. ozkolistni trpotec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
paliatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na paliativ: paliativno sredstvo, zdravilo, zdravljenje / paliativna oskrba oskrba in opora bolniku in njegovim svojcem v času neozdravljive bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
páren1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve
♦ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
penetrírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. postopno se širiti na druga področja, območja: kapital penetrira v kako državo 2. teh. prodirati v drugo snov: impregnacijsko sredstvo penetrira v les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
penílen -lna -o prid. (ȋ) ki povzroča penjenje: penilno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
píling tudi peeling -a [píling-] m (ȋ) odstranjevanje, luščenje odmrlih, poroženelih celic s površine kože: kemični piling;
piling telesa;
piling z morsko soljo // sredstvo, pripravek za ta namen: piling je s kožnimi gibi vtrla v kožo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pomóžen -žna -o prid. (ọ́) ki omogoča, pomaga, da bistveno, glavno navadno bolje deluje: pomožni jezovi;
pomožne naprave;
astronavta sta krmarila s pomožnima raketama / ta knjiga je pomožni učbenik za študente prvega letnika; izbrisati pomožne črte; prave dolžine daljic določimo na pomožni risbi / ker nima nobene izobrazbe, opravlja le pomožna dela manj zahtevna// ki začasno prevzame funkcijo, delo česa drugega: pristali so na pomožnem letališču; ker se ni odprlo glavno padalo, so poskušali aktivirati še pomožno / sedel je na pomožnem sedežu; v hotelu so jim za otroka pripravili pomožno ležišče
● materinščina je bila takrat le pomožni jezik za učenje tujih jezikov sredstvo, pripomoček
♦ elektr. pomožna razsvetljava razsvetljava, ki se ob izpadu omrežne napetosti avtomatično preklopi na pomožni energetski vir; jezikosl. pomožni glagol glagol, s katerim se tvorijo časi, nakloni ali načini; pomožni sinonim; navt. pomožna vojna ladja; pomožno jadro; ptt pomožna pošta redna poslovna enota v manjšem kraju, kjer opravljajo le po pogodbi določene vrste poštnih storitev; rel. pomožni škof škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije, nima pa nasledstvene pravice; šah. pomožni mat mat pri problemskem šahu, kjer pri izvedbi mata sodeluje tudi tista stran, ki bo matirana; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah; pomožni oddelek razvojni oddelek za podpovprečno razvite učence; žel. pomožni vlak vlak za reševalna dela pri železniških nesrečah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poneumljeválen -lna -o prid. (ȃ) nav. ekspr. ki poneumlja: taka literatura lahko postane poneumljevalno sredstvo za mladino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poneumnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od poneumnjevati: sistematično poneumnjevanje množic;
to je sredstvo za poneumnjevanje človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
posípen -pna -o prid. (ȋ) ki je za posipanje: navozili so veliko posipnega peska;
posipno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
práven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na pravo: pravni predpisi;
spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organomprávno prisl.:
pravno določati; pravno izobražen človek; pravno pomembno dejstvo; pravno veljavna odločba;
prim. pravnopolitičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prebujeválen -lna -o prid. (ȃ) ki prebuja: prebujevalno in poživljajoče sredstvo / prebujevalno narodnostno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preprečeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preprečevanje: preprečevalni ukrepi proti boleznim, požaru;
preprečevalno sredstvo / preprečevalno cepljenje preventivno cepljenje
♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prótidepresíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ) ki deluje proti depresiji: protidepresivna pilula za odvajanje od nikotina;
protidepresivno sredstvo / protidepresivni učinek; protidepresivno delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prótivnéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) ki deluje proti vnetju: protivnetna sestavina, snov;
protivnetno sredstvo, zdravilo / protivnetni učinek; protivnetno delovanje / protivnetna terapija; protivnetno zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rahljálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za rahljanje: rahljalno sredstvo / rahljalni stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razbárvanje -a s (ȃ) glagolnik od razbarvati: sredstvo za razbarvanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razgrajeválec -lca [drugi pomen razgrajevau̯ca tudi razgrajevalca] m (ȃ) 1. kem. pomožna snov, ki po stiku s tekočino povzroči, da druga snov, navadno v obliki tablete, razpade na osnovne sestavine: čistilno sredstvo z razgrajevalcem pene / razgrajevalec apnenca; razgrajevalci organskih snovi 2. kdor se ukvarja z razstavljanjem starih, rabljenih predmetov in prodajo še uporabnih delov za rezervne dele: razgrajevalec vozil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkrajálen -lna -o prid. (ȃ) razkrojevalen: razkrajalno delovanje bakterij;
razkrajalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkuževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkuževanje: razkuževalna priprava;
razkuževalno sredstvo / razkuževalna postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkuževánje -a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok;
sredstvo za razkuževanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razmaščeválen -lna -o prid. (ȃ) s katerim se odstranjuje mast, maščoba iz česa: razmaščevalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razmaščevánje -a s (ȃ) glagolnik od razmaščevati: razmaščevanje volne;
sredstvo za razmaščevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razstrelílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razstrelitev, razstreljevanje: razstrelilna snov;
razstrelilno sredstvo / vrtanje razstrelilnih lukenj / napredovanje razstrelilne tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rdečênje -a s (é) glagolnik od rdečiti ali rdečeti: sredstvo za rdečenje / rdečenje dozorevajočega sadja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
regionálec -lca m (ȃ) 1. prebivalec določene regije: vlada se je odločila bolj prisluhniti lokalcem in regionalcem // kdor si prizadeva za koristi, uveljavitev določene regije: regionalci nočejo slepo sledili navodilom iz prestolnice; dejavnost regionalcev; položaj regionalcev v pogajanjih za državna sredstva 2. organizacija, podjetje, ki deluje predvsem v določeni regiji, na omejenem območju: letalski prevoznik je ostal regionalec;
trg regionalcev / izhajanje regionalca regionalnega časopisa// prevozno sredstvo, ki je namenjeno povezovanju predvsem določenih regij, omejenih območij: tudi tuji turisti pogosto uporabljajo regionalce; 100-sedežni regionalec / serija letal regionalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rehidrácijski tudi rehidracíjski -a -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na rehidracijo: rehidracijski prašek, pripravek;
rehidracijska raztopina, tekočina;
peroralna rehidracijska sol;
rehidracijsko sredstvo / rehidracijsko zdravljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rezêrva -e ž (ȇ) 1. kar se hrani za posebne namene, potrebe: načeti, porabiti rezervo;
denarne rezerve;
materialne rezerve;
imeti rezerve goriva, živil / za rezervo si je kupil več svinčnikov; imeti kaj v rezervi 2. nav. mn. kar je kje ali ostane kje po izkoriščanju: izrabljati rezerve rud;
odkrivati nove rezerve surovin;
svetovne rezerve bakra;
pren. pošle so mu še zadnje rezerve moči // publ. možnost, sredstvo za razvoj kake dejavnosti, ki še ni bilo izrabljeno, izkoriščeno: odkrivanje rezerv v gospodarstvu / inovatorstvo je velika rezerva za povečanje produktivnosti 3. voj. skupina vojakov, vojaških enot za bojno črto, ki se ob potrebi udeleži boja: obnoviti rezerve;
poslali so ga s fronte v rezervo;
bataljonska rezerva / četa je ostala v rezervi 4. šport. igralec, tekmovalec, ki se po potrebi udeleži igre, tekmovanja: v šahovski ekipi so štirje igralci in dve rezervi 5. knjiž. pomislek, pridržek: imeti, izraziti rezerve ob čem, pri čem / brez rezerve kaj podpirati, potrditi; sprejeti kaj z rezervo 6. knjiž. zadržanost, nedostopnost: znebil se je svoje rezerve in odšel na izlet
● knjiž. te podatke je treba jemati z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah
♦ ekon. notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sámonamèn -éna m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) knjiž. dejstvo, da je kaj sámo sebi namen: ta dejavnost ni samonamen, ampak le sredstvo / v samonamen umetnosti ni verjel / samonamen pesništva je notranja izpoved
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sámoobrámben -bna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na samoobrambo: samoobrambno sredstvo / samoobrambni nagon / samoobrambne pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sámospoznánje -a s (ȃ-ȃ) spoznanje samega sebe: samospoznanje je dvignilo njegovo samozavest;
zunanji svet mu je le sredstvo za globlje samospoznanje // knjiž. osveščenost: pisatelj je s svojimi deli vplival na samospoznanje naroda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
shújšanje -a s (ȗ) glagolnik od shujšati: shujšanje zaradi bolezni, stradanja;
sredstvo za shujšanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
shujševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na shujšanje: shujševalne vaje;
shujševalno sredstvo / shujševalna dieta; shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skúnk1 -a m (ȗ) nav. mn., zool. v Ameriki živeče živali s košatim repom in žlezami smradnicami ob zadnjici, Mephitinae: obrambno sredstvo pri skunkih in cibetovkah / lisasti skunk // krzno teh živali: ovratnik iz skunka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sladílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na slajenje: sladilno sredstvo / sladilna moč medu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spajanje: spajalno orodje;
spajalno sredstvo / knjiž. spajalna pasta spajkalna pasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spajkálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za spajkanje: spajkalna pasta;
spajkalna priprava;
spajkalno sredstvo / spajkalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stréznjenje tudi iztréznjenje -a s (ẹ́) glagolnik od strezniti: streznjenje pijanca;
sredstvo za streznjenje / prvemu navdušenju je sledilo streznjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo
♦ fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
svetljênje -a s (é) glagolnik od svetliti: sredstvo za svetljenje kovin, parketa / strojno svetljenje usnja / opazoval je počasno svetljenje na vzhodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škrób -a m (ọ̑) 1. moki podobna bela snov iz krompirja, žita: dati v živilo škrob / tovarna škroba / lepilo iz škroba / krompirjev, pšenični, rižev škrob // ta snov kot sredstvo za doseganje večje trdote tkanine: zadnji vodi pri izpiranju dodati škrob 2. kem. ogljikov hidrat iz glukoze, ki nastaja v zelenih listih rastlin: razkrojiti škrob v enostavne sladkorje;
velik odstotek škroba v žitu;
škrob in celuloza / živalski škrob iz glukoze nastali ogljikov hidrat, ki se nabira v jetrih in mišicah
♦ bot. asimilacijski škrob ki nastaja v listih; rezervni škrob ki se nabira v semenih, plodovih, gomoljih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škropílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na škropljenje: škropilno sredstvo / škropilni avtomobil; škropilni stroj škropilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
teló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) 1. snovni del človeškega ali živalskega bitja: mokro oblačilo se oprijemlje telesa;
utrditi, zdrgniti si telo;
imeti rane po celem telesu;
golo, mišičasto telo;
moško telo;
telesa kopalcev;
s perjem pokrito telo ptice;
glava in drugi deli telesa;
hrbtna stran telesa;
pretakanje krvi po telesu;
ekspr. boj med telesom in duhom / s celim telesom se vreči na tla; ekspr.: z lastnim telesom zaščititi koga; gniti, zgoreti pri živem telesu; biti operiran pri živem telesu brez narkoze / človeško, živalsko telo / ekspr. onemogla telesa so se pomikala dalje človeška, živalska bitja// ekspr. ta del človeškega bitja kot predmet, sredstvo spolnega dejanja, užitka: polastil se je njenega telesa; prostitutke prodajajo svoje telo 2. evfem. truplo: telo v zemlji razpade, strohni;
položiti telo v grob;
telesa ubitih / mrtvo telo 3. trup: hermelin nosi telo tik ob tleh;
vzravnati telo;
glava in telo / telo in vrat čutare; telo ladje 4. od okolja ločena snovna celota: elastično, prozorno telo;
delovanje telesa na telo;
meje, velikost telesa / plinasta, trdna telesa / sonce, planeti in druga nebesna telesa / odstraniti tuje telo iz očesa tujek5. navadno s prilastkom določena naprava, priprava kot funkcijska celota: hladilno telo / svetlobna telesa svetila / knjiž. astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa6. knjiž., navadno s prilastkom skupina, skupnost na določen način povezanih ljudi kot kaka celota: po prvi svetovni vojni je bilo slovensko narodno telo razdeljeno na tri države / delovna, politična, predstavniška, skupščinska telesa; posvetovalno, volilno telo; komisije, odbori in druga telesa 7. rel., v zvezi sveto rešnje telo posvečena hostija, ki se deli navadno med mašo: prejeti sveto rešnje telo // tretji od sedmih zakramentov Katoliške cerkve: pridiga o svetem rešnjem telesu 8. geom. s ploskvami omejen del prostora: prostornina telesa;
kocka, valj in druga telesa / rotacijska telesa / geometrijsko telo
● evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je; ekspr. za to sem z dušo in telesom popolnoma, brez pridržka; vznes. ljubila je sad svojega telesa svojega otroka; zdrav duh v zdravem telesu
♦ anat. maternično telo zgornji del maternice; fiz. črno telo trdno telo z določeno temperaturo, ki vpija vse sevanje in od vseh teles najmočneje seva; točkasto telo katerega razsežnosti so zanemarljive v primerjavi z opazovanim premikom; togo telo; pravn. zakonodajno telo; zemljiškoknjižno telo eno ali več enako obremenjenih zemljišč istega lastnika v isti katastrski občini; rel. (sveto) rešnje telo praznik na drugi četrtek po binkoštih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
topílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na topljenje: topilno sredstvo / topilna moč vroče vode / topilna peč talilna peč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ublaževálen -lna -o prid. (ȃ) blažilen: ublaževalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ugonábljanje -a s (á) knjiž. uničevanje: sredstvo za ugonabljanje plevela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uspáven -vna -o prid. (ā) zastar. uspavalen: uspavno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uspéšen -šna -o prid., uspéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešno poslovanje / uspešno pogajanje / finančno uspešen film ki prinaša dobiček; to leto je bilo za nas zelo uspešno // ki pri svojem delu dosega take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešen gospodarstvenik, politik; uspešen učenec / nogometno moštvo je uspešno / pri delu ni uspešen; biti uspešen v poklicu 2. s katerim se dosega, kar se želi, pričakuje: uspešna metoda zdravljenja;
uspešno sredstvo, zdravilo 3. ki poteka tako, kot se želi, pričakuje: uspešna izstrelitev rakete;
uspešno zdravljenje 4. ki dosega ugoden sprejem pri porabnikih, občinstvu: uspešen izdelek;
uspešna knjiga, predstava uspéšno prisl.:
uspešno delovati, se uveljavljati; uspešno končati šolanje, študij; uspešno opraviti nalogo; lahko bi uspešneje tekmovali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ušívec -vca m (ȋ) nav. ekspr. 1. kdor ima uši: ušivcem so razdelili sredstvo za razuševanje 2. nepomemben, malovreden človek: ne izplača se jeziti zaradi takih ušivcev;
zmerjali so jih z ušivci 3. nedorasel fant: jezilo ga je, da mora ubogati takega ušivca;
zaletel se je v skuštranega ušivca
♦ bot. rastlina z dvoustnatimi rožnatimi, rumenimi ali rdečimi cveti, navadno v socvetju, Pedicularis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vósek -ska m (ọ̑) 1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek;
satovje je iz voska;
rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek / čebelji ali čebelni vosek // ta snov kot osnovna sestavina za sveče, sredstvo za mazanje: gnesti, oblikovati vosek; odtisniti v vosek; namazati z voskom; lutke, sveče iz voska; bled, mehek kot vosek / beli vosek; cepilni, čevljarski, modelarski vosek 2. tej snovi podobna snov: listi, plodovi te rastline izločajo vosek / rastlinski, umetni vosek
● pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ etn. ulivanje voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah voska, strjenega v mrzli vodi; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; kem. voski estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov; montanski vosek dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo; um. risba z voskom risba, narisana z voskom, ki omogoča ohranitev barve, ki jo med obdelavo pokriva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vzgójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgojo: vzgojni cilji;
vzgojne metode;
vzgojno sredstvo;
učno-vzgojni proces / imeti vzgojne težave / tako ravnanje ni vzgojno / vzgojni film; vzgojni ukrep / vzgojni zavod; vzgojna posvetovalnica; vzgojno-varstvena organizacija [VVO] organizacija za vzgojo in varstvo predšolskih otrok
♦ lit. vzgojni roman roman, ki upodablja vzgojo, razvoj junakovega značaja, osebnosti; ped. vzgojna kazen kazen, ki učinkuje, deluje tako, da se kaznovani poboljša; pravn. vzgojni zavod ustanova za obravnavo mladoletnikov, ki so storili lažja kazniva dejanja ali imajo vedenjske motnje; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikovvzgójno prisl.:
socialno in vzgojno ogroženi otroci; vzgojno problematični mladi ljudje
♦ ped. vzgojno zanemarjen otrok otrok, ki je zaradi neugodnega socialnega okolja, zlasti družinskega, zaostal v duševnem razvoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zamazovánje -a s (ȃ) glagolnik od zamazovati: zamazovanje špranj;
sredstvo za zamazovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zapolnjevánje -a [zapou̯njevanje] s (ȃ) glagolnik od zapolnjevati: zapolnjevanje rež z malto;
sredstvo za zapolnjevanje / zapolnjevanje notranje praznote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zlató -á s (ọ̑) 1. mehka, težka žlahtna kovina rumene barve: zlato se sveti;
pridobivati zlato;
uporabljati zlato za plačilno sredstvo;
prekriti kaj z zlatom;
čisto zlato;
barva starega zlata;
cena, tržišče zlata;
meriti čistoto zlata s karati;
iskalci zlata;
zrnca zlata;
svetiti se kot zlato / kovano zlato zlat kovanec, zlatnik// pog. izdelki iz zlata: prodajajo zlato in srebrnino; z zlatom izvezeni okraski z zlato nitjo; roke je imela polne zlata zlatega nakita / bili so oblečeni v zlato z zlatom okrašena oblačila; dvorana je bila vsa v zlatu polna zlatih okraskov// ekspr. zlat denar: plačati v zlatu, z zlatom; prešteval je rumeno zlato zlatnike; za to bi dal cel kup zlata 2. ekspr. kar je po barvi, sijaju podobno zlatu: sonce je razsipalo svoje zlato;
zlato dekliških las, zorečih plodov zlata barva3. ekspr. kar je dobro, kvalitetno: ni vse zlato, kar je napisal;
tudi nepomembno skladbo je s svojim igranjem spremenil v zlato / njegova žena je zlato je zelo delovna, skrbna
● publ. braniti zlato s svetovnega prvenstva prvo mesto; ekspr. česar se prime, se spremeni v zlato v vsaki stvari je zelo uspešen; ekspr. takega pomočnika ne moreš z zlatom odtehtati je zelo dober, marljiv; ekspr. vaših besed ne morem vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjamem vam popolnoma; ekspr. prodajati laž za čisto zlato prikazovati jo, kot da je resnica; publ. črno zlato premog; publ. olimpijsko zlato olimpijska zlata medalja; star. skrinja je polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. rogovje te živali prodajajo za suho zlato zelo drago; ekspr. ta človek je vreden (suhega) zlata je zelo dober, pošten; je zelo sposoben; publ. tekoče zlato nafta; ekspr. dal mi je zlata vreden nasvet zelo dober, koristen; publ. obirati zeleno zlato hmelj; preg. čas je zlato razpoložljivi čas je treba dobro izkoristiti; preg. govoriti je srebro, molčati pa zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove; preg. ni vse zlato, kar se sveti videz stvari ne pove, kakšna je stvar v resnici
♦ med. zobno zlato ki se uporablja za prevleke zob in mostičke; metal. nordijsko zlato zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev; min. mačje zlato sljuda živih barv, tako spremenjena zaradi preperevanja; samorodno zlato; mont. izpirati zlato; obrt. lomljeno zlato kosi zlatih predmetov, rabljeni zlati predmeti, namenjeni za pretalitev; teh. belo zlato zlitina zlata, ki ima platinasto srebrno barvo; rumeno zlato zlitina zlata zlato rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zvéza -e ž (ẹ̑) 1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim: mladi rastlini ni več potrebna zveza s staro trto;
prizidek je brez zveze s tlemi;
rahla, trdna zveza;
zveza med kostema / trgati zveze s preteklostjo; naravna zveza med starši in otroki 2. kar omogoča, da se kam pride: voda je pretrgala vse zveze z mestom;
most je edina zveza med vasema // možnost priti kam s kakim javnim prevoznim sredstvom: iz kraja je vsak dan več zvez z mestom; imeti dobre zveze za v mesto; na otok ni direktne, redne zveze; za Maribor ima zvezo šele zvečer / avtobusne zveze; cestna, letalska, železniška zveza / nove prometne zveze // javno prevozno sredstvo glede na možnost priti kam: najbolj zanesljiva in hitra zveza je vlak; na zvezo je moral dolgo čakati na avtobus, vlak za nadaljevanje poti// dejstvo, da se prihod enega prevoznega sredstva ujema z odhodom drugega: avtobus ima zvezo z vlakom 3. kar omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega, od enega človeka k drugemu: zveza deluje;
sovražnik je uničil zveze / brezžična, radijska, telefonska zveza; direktna, medkrajevna zveza; podvodna, satelitska zveza // stanje, ko je mogoč tak prenos: zveza nastane, se pretrga; dobiti, imeti, vzpostaviti zvezo 4. skupnost organizacij ali posameznikov z enako dejavnostjo in skupnimi interesi: zveza ima več organizacijskih enot;
pristopiti k zvezi;
častni član zveze;
dejavnost zveze / kmetje so ustanavljali kmečke zveze; mednarodna športna zveza; zveza telovadnih društev / Planinska zveza Slovenije; Zveza borcev // skupnost suverenih držav, ki so združene zaradi skupnih ciljev: zveza je razpadla; republike so ustanovile zvezo; pristojnosti zveze; države, združene v zvezo / zveza držav / Severnoatlantska zveza [NATO] mednarodna politična in vojaška organizacija za mirno urejanje mednarodnih vojaških sporov, skupen nastop proti oboroženim napadom in medsebojno pomoč / nekdaj Zveza sovjetskih socialističnih republik 5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega: odkriti, spoznati, ugotoviti zvezo;
to nima zveze z resničnostjo;
odgovoriti brez zveze z vprašanjem;
spraviti kaj v zvezo s čim;
potresi so v tesni zvezi z vulkani;
to ni v medsebojni zvezi;
knjiž. organska, živa zveza;
zveza med teorijo in prakso / časovna, posledična, vzročna zveza; miselna, podzavestna, vsebinska zveza med dvema predstavama / dobiti obvestilo v zvezi z izletom / pripombe v zvezi s predavanjem; v zvezi z njegovo prošnjo se še nismo odločili 6. kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: zveze med organizacijami so se utrdile;
imeti zvezo z uporniškim gibanjem;
gospodarske, kulturne, politične zveze / z njim noče imeti nobene zveze; z njo je pretrgal vsako zvezo 7. navadno s prilastkom odnos med dvema človekoma, kot ga določa prilastek: njuna zveza je samo prijateljska;
med njima je prisrčna zveza;
njuna zveza ni zakonita;
homoseksualna, ljubezenska zveza;
krvna, sorodstvena zveza;
življenjska zveza med moškim in žensko // pravn., v zvezi zakonska zveza z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske: zakonska zveza je trajala deset let; razveljaviti zakonsko zvezo / skleniti zakonsko zvezo poročiti se8. nav. mn., ekspr. odnos, poznanstvo, ki ga ima kdo s kom in navadno omogoča kake koristi: imeti, iskati zveze;
ljudje z dobrimi, vplivnimi zvezami / brez zvez ne boš uspel; dobiti službo po zvezah / zveze in poznanstva 9. človek, ki ima v kaki organizaciji zaupno povezovalno, obveščevalno nalogo: tako je naročila, želela njegova zveza;
po skrivni zvezi je poslal sporočilo;
ta tovariš je bil njena kurirska, partijska zveza 10. teh. kar nastane s spojitvijo, povezavo dveh ali več delov med seboj: zveza, ki se da razstaviti;
gibljive in toge zveze strojnih delov / kovičena, lepljena, zagozdna zveza; lesna zveza 11. mn., voj. rod vojske, ki organizira in vzdržuje telekomunikacijske zveze med enotami: inženirstvo in zveze / oficir za zveze
● ekspr. govoriti brez zveze govoriti brez logične povezave glede na notranjo vsebino ali glede na pričakovano, predvideno; ekspr. brez zveze je to ponavljati nesmiselno, nepotrebno; stopiti v zvezo s kom povezati se
♦ ekon. monopolna zveza združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco; elektr. izenačevalna zveza za izenačevanje potenciala; filoz. povratna zveza učinkovanje rezultata določenega procesa na vzrok procesa; geom. zveza med stranicami in koti; jezikosl. besedna zveza zveza dveh ali več besed; predložna, prislovna zveza; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; stalna zveza besedna zveza s samostojnim pomenom; zveza glavnih stavkov; polit. vojaška zveza dogovor med državami zlasti glede vojaškega sodelovanja; pravn. kavzalna zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; ptt neposredna brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central, posredna zveza s posredovanjem vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central; zgod. sveta zveza zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zvón -a tudi -á m, mn. zvonôvi (ọ̑) 1. spodaj odprt in razširjen votel kovinski predmet, ki ob udarcih, trkih obenj daje močne, zveneče glasove: zvon buči, doni, zvoni, ekspr. kliče, poje;
narediti, uliti zvon;
obesiti, sneti zvonove;
udariti na zvon;
zvoniti z vsemi zvonovi;
bronast, železen zvon;
kembelj, plašč zvona / stolp z zvonovi zvonik / cerkveni zvon; mali, srednji, veliki zvon // glas, ki ga daje ta predmet pri udarjanju po njegovi površini: zvon odmeva, se razlega po dolini / opoldanski, večerni zvon // ta predmet kot sredstvo za naznanjanje česa: zvon naznanja, da nekje gori; zvon je odbil, udaril poldne / ekspr. zvon mu bije z bitjem naznanja njegovo smrt; na pogrebu mu zvoni; biti plat zvoná z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo / dajati opozorila z ladijskim zvonom; mrliški zvon v krščanskem okolju zvon, navadno najmanjši, ki naznanja smrt koga; vznes. poje mu večni zvon mrliški zvon; ekspr. zapeli so velikonočni zvonovi začeli so zvoniti slovesno kakor na veliko noč2. navadno s prilastkom zvonu podobna priprava, del stroja: zamenjati zvon pihalnega stroja / gumijasti zvon za čiščenje zamašenih cevi s pomočjo tlaka; potapljaški zvon za opravljanje del pod vodo; stekleni zvon za shranjevanje živil, zlasti sira
● zvonovi gredo v Rim v krščanskem okolju na veliki četrtek prenehajo zvoniti; nar. iti se obesit na zvon iti zvonit; ekspr. obešati na (veliki) zvon povsod razglašati, pripovedovati; ekspr. bila je najlepše dekle pod našim zvonom v naši župniji; plat zvoná že bije plat zvoná zadnji čas je, da se kaj stori, ukrene; problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvoná da bi bilo treba opozarjati nanj; knjiž. treba je slišati še drugo plat zvoná drugo, nasprotno trditev, mnenje; hlače na zvon ki imajo hlačnice spodaj razširjene
♦ glasb. zvonovi glasbilo iz visečih kovinskih palic ali cevi, na katere se udarja s tolkačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
želéznica -e ž (ẹ̑) načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko;
zgraditi železnico;
stanovati ob železnici;
prevažati tovor po železnici;
elektrifikacija železnic;
gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico
♦ žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive// prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico // podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice
● pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
želíranje -a s (ȋ) glagolnik od želirati: želiranje džemov in marmelad;
sredstvo za želiranje / preizkus želiranja preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
želíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na želiranje: želirni sladkor;
želirno sredstvo / želirni preizkus preizkus, s katerim se ugotavlja, ali se ohlajena masa strdi v žele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
abortív -a m (ȋ) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
adsorbènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
adút -a m (ȗ) 1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal 2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut;
imam v rokah še močen adut;
držati, imeti vse adute v rokah // kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
afrodíziak tudi afrodizíak -a m (ȋ; ȋ) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anestétik -a m (ẹ́) med. sredstvo za anestezijo: vbrizgati anestetik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
antidót -a m (ọ̑) farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa: kemični in farmakološki antidoti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
antifríz -a m (ȋ) sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ántiklór -a m (ȃ-ọ̑) kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ariádnin -a -o prid. (ȃ) knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bajílo -a s (í) knjiž., zastar. čarovno sredstvo: poznati bajila;
bajilo zoper krogle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
baktericíd -a m (ȋ) med. sredstvo za uničevanje bakterij:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
barbiturát -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva;
drap barva;
kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve;
ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva;
modra barva hitro zbledi;
to blago dobro prime barvo;
mešati, nanašati, polagati barve;
barvati, slikati z oljnato barvo;
preproge obstojnih barv;
barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo;
šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan;
vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve;
delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo;
barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bárvica -e ž (ȃ) nav. mn. sredstvo za barvanje pri šolskem risanju: škatlica vodenih, vodnih barvic;
tempera barvice;
čopič za barvice
♦ etn. barvice prodajati, ugibati otroška igra, pri kateri se ugiba, katero barvo kdo predstavlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
belílo -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom
♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bencínar -ja m (ȋ) motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: šestvaljni bencinar;
zmogljivosti trilitrskega bencinarja // avtomobil na bencinski pogon: cena avtomobila je odvisna tudi od tega, ali je bencinar ali dizel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bencínec -nca m (ȋ) motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin: dvolitrski bencinec // avtomobil na bencinski pogon: imeti bencinca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
biocíd -a m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje živih organizmov: premaz vsebuje biocide, ki les varujejo pred biološkimi škodljivci;
varna uporaba biocidov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blažílo -a s (í) sredstvo za lajšanje bolečin ali za pomirjenje: kamilični obkladki so učinkovito blažilo;
blažila in zdravila / sprehod po gozdu je pravo blažilo za živce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bljuválo -a s (á) sredstvo, ki povzroča bljuvanje: zdravnik mu je zapisal bljuvalo;
močno bljuvalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bórvazelín -a m (ọ̑-ȋ) antiseptično sredstvo iz vazelina in borove kisline: namazati odrgnino z borvazelinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brómkálij -a m (ọ̑-á) zastar. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: jemati bromkalij zoper nervoznost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brusílo -a s (í) sredstvo ali priprava za brušenje: smirek je dobro brusilo;
zobozdravnik uporablja okrogla brusila;
čevljarska brusila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
celílo -a s (í) sredstvo za celjenje (ran): nobeno celilo ne pomaga;
celilo za rane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
césta -e ž, mn. stil. cesté (ẹ́) 1. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili: ceste se križajo, vzpenjajo;
kam drži, pelje ta cesta;
prečkati cesto;
zapeljati s ceste;
priti na cesto;
stati na cesti;
vas leži ob cesti;
iti, voziti se po cesti;
dolga, ravna, široka cesta;
blatna, poledenela cesta;
asfaltirana, makadamska cesta;
cesta Ljubljana–Zagreb / pesn. bela cesta / dela pri cesti pri gradnji ali vzdrževanju ceste / avtomobilska cesta namenjena za motorni promet; dovozna, enosmerna, glavna, gozdna, hitra, javna, obvozna, slepa cesta; cesta prvega reda ki povezuje države ali gospodarsko in turistično pomembna središča / panoramska cesta ki je speljana po pobočju, slemenu in s katere je lep razgled / pesn. Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja; pot4:
cesta do tja je še dolga;
izbral si je najkrajšo cesto;
pren. njegova življenjska cesta je bila kratka 3. možnost za premikanje iz enega kraja v drugega; pot4:
tu ni več nobene ceste / tu ni ceste ni dovoljen prehod; pren. ljudje so postavili medse pregrade, zapravili vest in zapravili ceste (M. Klopčič) 4. način, sredstvo za dosego česa; pot4:
do učenosti ne drži gladka cesta
● slabš. otroka je vzgajala cesta prepuščen je bil slabim vplivom pouličnega življenja; ekspr. kar dobro je meril cesto pijan se je opotekal po njej; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod; ekspr. čudna poroka, kar s ceste jo je pobral ni dosti vedel o njej, o njeni družini in življenju; ekspr. pognati, postaviti, vreči koga na cesto dati koga iz službe ali iz stanovanja; ekspr. biti na cesti biti brez službe ali brez stanovanja; na cesti je bil že mrak zunaj je bilo že temno; ekspr. zmeraj je na cesti vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram! da ga na lahek način zaslužim; zastar. železna cesta železnica, vlak
♦ astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; avt. hitra cesta rezervirana za promet motornih vozil; odprta cesta na kateri ni omejitve hitrosti; prednostna cesta na kateri imajo vozila prednost pred vozili z drugih cest; urb. dvopasovna cesta; vpadna cesta ali cesta vpadnica ki povezuje središče mesta z zunanjimi četrtmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
črnílo -a s (í) 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom;
tiskarsko črnilo;
radirka za črnilo / rdeče črnilo // v zvezi elektronsko črnilo tehnologija, ki omogoča grafični prikaz podatkov na posebnih zaslonih, ki niso občutljivi na sončno svetlobo:
● ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo2. črno barvilo: čevljarsko črnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
depilátor -ja m (ȃ) kozm. sredstvo za depilacijo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
detergènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) kemično sredstvo za čiščenje ali pranje: pralni detergent;
tekoči detergenti;
detergent v prahu;
prati v mlačni raztopini detergenta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dezodoránt -a m (ā) sredstvo za odstranjevanje neprijetnega vonja: hlapljiv dezodorant
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
didití -ja m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje mrčesa: naprašiti, potresti z diditijem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dišáva -e ž (ȃ) 1. snov, ki daje hrani prijeten vonj in okus: jedem dodajamo razne dišave 2. kozmetično sredstvo prijetnega vonja: uporabljati drage dišave 3. nav. mn. vonj, duh2:
iz kuhinje so se širile prijetne dišave;
zastar. dišava planinskega cvetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dišavína -e ž (í) zastar. kozmetično sredstvo prijetnega vonja; dišava: prodajati dišavine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
diurétik tudi diurétikum -a m (ẹ́) farm. diuretično sredstvo: živosrebrni diuretiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dízel -zla tudi diesel -sla [dízəl] m (ī) motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo plinsko olje: delovanje dizla / dizel motor dizel// avtomobil na dizelski pogon: nameravam kupiti dizla srednjega razreda; v prid. rabi: dizel generator dizel s prigrajenim (električnim) generatorjem; dizel lokomotiva; dizel-električna lokomotiva lokomotiva z dizel generatorjem in elektromotorji na pogonskih oseh; uvesti dizel-električno vleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dokazílo -a s (í) dokazno sredstvo: za to imam dokazila;
poskrbeti za dokazilo;
neovrgljiva dokazila / prošnji priložite dokazilo o izobrazbi spričevalo, potrdilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dóping -a m (ọ̑) sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: jemati doping pred tekmami;
uporaba dopinga je prepovedana // uporabljanje, uživanje tega sredstva: tekmovalko so izključili zaradi dopinga / ukvarjati se z dopingom dirkalnih konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopingíranec -nca m (ȋ) kdor jemlje, uživa nedovoljeno sredstvo, ki preko mere povečuje telesno dejavnost, zmogljivost: pri nogometu večina dopingirancev dobi nekajmesečni suspenz;
kazni za športne dopingirance
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dramílo -a s (í) sredstvo za dramljenje, bujenje: jemati dramilo;
pren. narod potrebuje dramila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dražílo -a s (í) sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem: kofein je lahko nevarno dražilo;
uživati dražila;
njena bližina je delovala nanj kot dražilo
♦ med. spolno dražilo afrodiziak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dróga -e ž (ọ́) 1. sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati droge;
preprodajalci, uporabniki drog v zaporih;
omamljenost od droge;
prekupčevanje s prepovedanimi drogami;
droge in alkohol / zloraba drog; odvisnost od drog; zasvojenost z drogami / mehka droga ki navadno ne povzroča odvisnosti; trda droga ki povzroča hitro odvisnost, lahko tudi smrt2. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge;
narkotične droge / nabiranje in sušenje drog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
efékt -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak;
dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt;
njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta;
zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte;
njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora
♦ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ékscitans -a m (ẹ̑) med. sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem, dražilo:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
evipán -a m (ȃ) med. narkotično sredstvo za kratkotrajno omamo: vbrizgati bolniku evipan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fiksír -ja m (ī) fot. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma: dati negativ v fiksir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
flít -a m (ȋ) pog. sredstvo za uničevanje mrčesa z razprševanjem:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fungicíd -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo zoper rastlinske glivične bolezni: uporaba herbicidov in fungicidov v poljedelstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gasílo -a s (í) sredstvo za gašenje: preizkušati nova gasila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glásba -e ž (ȃ) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok: proučevati glasbo;
biti dovzeten za glasbo;
festival sodobne glasbe / baletna, cerkvena, filmska, plesna glasba; klasična, ljudska glasba; lahka, resna, zabavna glasba; instrumentalna, vokalna glasba / svetovna glasba ki združuje elemente lokalne ali etnične tradicije in popularne glasbe / profesor glasbe; akademija za glasbo / ekspr. goveja glasba narodno-zabavna glasba// glasbeno delo: napisati glasbo za film; avtor glasbe k drami je znan komponist 2. izvajanje glasbenih del: rad posluša glasbo / orkestralna, zborovska glasba; spored lahke glasbe; pren., ekspr. sladka glasba njenega glasu
♦ glasb. absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; atonalna glasba; elektronska glasba katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah; komorna glasba za izvajanje z manjšim številom glasbenikov; konkretna glasba ki uporablja kot gradivo preoblikovane zvoke iz realnega sveta; programska glasba; gled. scenska glasba ki spremlja, dopolnjuje uprizoritev dramskega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glasílo -a s (í) tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije: šolsko glasilo izhaja vsak mesec;
študentje imajo svoje glasilo;
kulturno, politično, strokovno glasilo;
urednik društvenega glasila / v socializmu glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glikól -a m (ọ̑) kem. gosta brezbarvna tekočina, ki se uporablja zlasti kot sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode: motor je bil hlajen z glikolom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gojívo -a s (í) biol. sredstvo za gojenje zlasti mikroorganizmov:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gostílo -a s (í) kem. sredstvo za zgoščevanje tekočin:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gotovína -e ž (í) splošno veljavno plačilno sredstvo v bankovcih ali kovancih: prodajajo le za gotovino;
plačal je v gotovini / ima posestvo in precej gotovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
herbicíd -a m (ȋ) agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo: jemanje, uporaba hipnotikov;
sedativi in hipnotiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hladílo -a s (í) 1. sredstvo za hlajenje: delovanje hladila 2. knjiž. tolažba, uteha: v pesmih je iskal hladila za bolečine srčnih ran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hujšálo -a s (á) sredstvo za hujšanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
imaginízem -zma m (ī) lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: Jesenin kot predstavnik imaginizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
imagízem -zma m (ī) lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo: simbolizem in imagizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
impregnánt -a m (ā) teh. sredstvo za impregniranje: žice so zaščitili z impregnantom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
insekticíd -a m (ȋ) kemično sredstvo za uničevanje mrčesa: potresati, škropiti z insekticidi;
vpliv insekticidov na človeka
♦ agr. dotikalni insekticid ki deluje ob dotiku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
instrumènt2 in inštrumènt -ênta m (ȅ é) 1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente;
pripraviti instrumente za operacijo;
uporabljati moderne instrumente;
natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti 2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument;
uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument 3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje;
uporabljati davčne, finančne, politične instrumente // predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki
♦ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; glasb. električni instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
íntka -e ž (ȋ) 1. zastar. modro barvilo iz indigovca; indigo: uvažajo intko in dišavne rastline 2. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele; modrilo, plavilo: dodati vodi za izplakovanje intko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izpirálo -a s (á) teh. sredstvo za izpiranje: čistila in izpirala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izrazílo -a s (í) knjiž., navadno s prilastkom 1. izrazno sredstvo: najti ustrezno izrazilo za svoja čustva;
slovenščina se je izoblikovala tudi kot pesniško izrazilo / filmska, tehnična, umetnostna izrazila // način, oblika izražanja: ples je njegovo izrazilo; slikar neutrudno išče novih izrazil 2. glasilo: najmlajši rod bi rad prišel do svojega izrazila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jédka -e ž (ẹ̑) tekst., tisk. sredstvo za jedkanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jedkálo -a s (á) teh. sredstvo za jedkanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jedkovína -e ž (í) sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino;
jedkovina za jedkanje litografskega kamna // jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalílo -a s (í) metal. sredstvo za hlajenje pri kaljenju (kovinskih predmetov): izbirati primerna kalila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
karborúnd -a m (ȗ) teh. zelo trdo brusilno sredstvo: obdelovati material s karborundom
♦ min. spojina silicija z ogljikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kardiomobíl -a m (ȋ) ustrezno prirejeno in opremljeno prevozno sredstvo, ki služi za opravljanje preventivnih zdravstvenih dejavnosti, predvsem s področja srčno-žilnih bolezni: avtodom kardiomobil;
ekipa kardiomobila;
akcije s kardiomobilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kárta2 -e ž (ȃ) 1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte;
vzeti karto s kupa;
karta visoke vrednosti;
kup kart;
trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju / igrati (na) karte / igralna karta
♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka; tarot karte snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta;
imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma
● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kihálo -a s (á) knjiž. sredstvo za kihanje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kít2 -a m (ȋ) gnetljivo sredstvo, zlasti zaa) pritrjevanje šip v okenske okvire: pripraviti kit / kit za okna / kit že odpada b) izravnavanje površin: razmazati kit / kit za sode
♦ obrt. lesni ali mizarski kit iz lesne moke in veziva; minijev kit ki mu je dodan minij; oljni kit; pleskarski kit iz krede in veziva; steklarski kit iz krede ali gline ter veziva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
klistír -ja m (í) med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko: dobiti klistir / hranilni, odvajalni, zdravilni klistir // dajanje takega sredstva: začeti s klistirjem / delati klistir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
knjižévnost -i ž (ẹ̄) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost;
razvoj evropske književnosti;
zgodovina književnosti;
predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
koloríst -a m (ȋ) 1. um. slikar, ki mu je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: velja za enega najboljših koloristov;
Tizian in drugi beneški koloristi 2. knjiž. kdor kaj obarva, pobarva: koloristi in barvni retušerji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolorístka -e ž (ȋ) um. slikarka, ki ji je barva glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo: nadarjena koloristka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolorízem -zma m (ī) um. likovno izražanje, katerega glavno, najpomembnejše izrazno sredstvo je barva: to je zelo vplivalo na njegov kolorizem / spada med vrhove renesančnega kolorizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kontraceptív -a m (ȋ) kontracepcijsko sredstvo: jemati, uporabljati kontraceptive;
oralni kontraceptiv / hormonski kontraceptiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
konzerváns tudi konserváns tudi konsêrvans -a m (ȃ; ȇ) sredstvo za konzerviranje živil: uporaba kemičnih konzervansov / konzervans za kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
korektív -a m (ȋ) knjiž., s prilastkom popravljalni, izboljševalni pripomoček, izboljševalno sredstvo: kritika je bila učinkovit korektiv;
dogodke ocenjuje kot korektive političnih napak / osebo si je zamislil kot moralni korektiv družbe; vzgojni korektiv // popravek, sprememba: zakon je dobil svoj korektiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
laksatív -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lepílo -a s (í) snov, sredstvo za lepljenje: namazati z lepilom;
lepilo iz škroba;
lepilo za les;
proizvodnja lepil;
steklenička lepila / lepilo dobro drži, popusti / čevljarsko, mizarsko lepilo; naravna, sintetična lepila; rastlinsko, živalsko lepilo / sekundno lepilo tekoče lepilo za hitro in natančno lepljenje manjših površin// tanka plast, prevleka iz tega: odluščiti lepilo
♦ filat. brazdasto lepilo plast lepila z brazdami na hrbtni strani znamke; kem. dekstrinsko, kazeinsko lepilo; petr. lepilo rudninska zrnca, ki vežejo med seboj večja zrna starejših rudnin; teh. hladno lepilo ki lepi brez segrevanja; toplo lepilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lepotíca -e ž (í) 1. zelo lepa ženska: njegova žena je lepotica;
ekspr. lepotica ni, je pa privlačna / voliti lepotico Jadrana miss, lepotno kraljico// ekspr. kar je zelo lepo: kateri vrtnar je vzgojil to lepotico 2. zastar. lepotilno sredstvo, ličilo: na obrazu ima precej lepotice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lepotílo -a s (í) sredstvo za lepšanje obraza: uporabljati lepotila;
v sobi je dišalo po lepotilih;
toaletna mizica z lepotili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
letrízem -zma m (ī) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo so črke, številke, grafični znaki: letrizem v poeziji, slikarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ličílo -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila;
poudariti oči z ličilom;
plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž. barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
literatúra -e ž (ȗ) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik, književnost: zanimati se za literaturo;
zgodovina literature;
pogovor o literaturi;
smeri v literaturi / družbeno angažirana, mladinska, poučna, pripovedna, socialna, tendenčna literatura / umetniška literatura // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati izvirno, prevodno, slovensko, rusko literaturo; knjižnica izposoja tudi potopisno in znanstvenofantastično literaturo; avtorji zabavne literature / ekspr. te pesmi so biseri naše literature / knjiž. lepa literatura leposlovje2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva; književnost, slovstvo: začetki francoske literature;
Trubarjevo delo je temelj slovenske literature / šol. žarg.: učenci ponavljajo literaturo in slovnico literarno zgodovino; predavati literaturo 3. navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju: brati poljudnoznanstveno literaturo;
kupovati filozofsko, partijsko, zgodovinsko literaturo;
širiti revolucionarno literaturo;
pri pisanju je uporabil vso dosegljivo strokovno literaturo;
policija je zaplenila propagandno literaturo;
literatura o Cankarju / na koncu razprave je navedena literatura naslovi knjig, del, iz katerih je avtor dobil podatke / referenčna literatura objavljena dela, ki s tehtnostjo obravnave določene teme pomembno prispevajo k njenemu poznavanju in se zato na njihove izsledke, spoznanja lahko sklicujejo avtorji nadaljnjih obravnav
♦ glasb. klavirska literatura tiskane klavirske skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
loščílo -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
luminál -a m (ȃ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lužílo -a s (í) teh. sredstvo za luženje: nanesti lužilo na les / kemično lužilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mamílo -a s (í) sredstvo, ki povzroča ugodje in lajša bolečine: uživati mamila;
vbrizgati mamilo;
močno mamilo;
tihotapci mamil / vpliv mamil na mladino; navajenost na mamila / ekspr. v vinu je iskal mamila svojim bolečinam utehe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mazálo -a s (á) nav. ekspr. sredstvo za mazanje: nima nobenega mazala za čevlje / v torbici je imela veliko zbirko mazal kozmetičnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mazílo -a s (í) 1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube;
iti k zdravniku po mazilo;
rano namazati z mazilom;
zdravilo je pripravljeno kot mazilo;
hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje 2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje
♦ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mazívo -a s (í) teh. sredstvo za mazanje proti trenju: preskrbeti si dovolj goriva in maziva;
tekoče mazivo;
maziva rastlinskega, rudninskega, živalskega izvora;
plast maziva;
nasveti o uporabi maziv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mečílo -a s (í) zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo 2. mehčalo: glicerin in druga mečila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mehčálo -a s (á) sredstvo za mehčanje: mehčala v umetnih snoveh;
proizvodnja mehčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mílo -a s (í) sredstvo za umivanje, pranje, narejeno iz maščob in luga: umivati se s toplo vodo in milom;
kos dišečega mila / pralno, toaletno milo; bučka s tekočim milom; milo za britje
♦ kem. kalijevo milo mehko milo, ki se pridobiva iz maščob s kalijevim hidroksidom; katransko milo z dodatkom katrana; natrijevo milo trdno, kosovno milo, ki se pridobiva iz maščob z natrijevim hidroksidom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mirílo -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
modrílo -a s (í) 1. nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo z modrilom;
predalčki s škrobom in modrilom 2. zastar. ličilo modre barve: oči si je podčrtala z modrilom 3. modro barvilo: prekriti z modrilom
♦ kem. berlinsko modrilo umetni pigment modre barve; kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve; metilensko modrilo obstojno modro barvilo za barvanje mikrobov, tkanin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
múzika -e ž (ú) 1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok; glasba: študirati muziko;
za muziko je zelo dovzetna / igrajo samo jazzovsko muziko; lahka, resna, zabavna muzika; operna, plesna muzika // glasbeno delo: komponira slabo muziko; poznavanje naše muzike v tujini 2. igranje (na glasbila): po proslavi bo muzika in ples;
muzika utihne;
iz vasi je slišati glasno, hrupno muziko // izvajanje glasbenih del: rad posluša moderno muziko / muzika za ples; pren., pesn. muzika dežja, stroja 3. pog. skupina ljudi, ki igra na glasbila; godba: muzika je zaigrala koračnico;
najeti muziko / kot vojak je bil pri muziki 4. knjiž., ekspr. blagoglasnost, melodičnost: muzika jezika, stavka;
pren. muzika slike
● pog., ekspr. to je pa druga muzika stvar je drugačna, kakor je kazalo; ekspr. dosti imam te muzike naveličan sem tega ravnanja, stanja, odveč mi je; slabš. narediti komu mačjo muziko dražiti, jeziti koga s škripajočim, cvilečim igranjem; pog., ekspr. ko jim bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike ne bodo več delali, počeli tega; preg. za malo denarja malo muzike za majhno plačilo se malo dobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nasladílo -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil;
alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
natovárjati -am nedov. (á) spravljati tovor, blago na prevozno sredstvo: natovarjati opeko, pesek / natovarjali so mule in konje / ladja že natovarja les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
natovóriti -im tudi natovoríti -ím dov., natovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) 1. spraviti tovor, blago na prevozno sredstvo: natovoriti drva, seno;
natovoriti pesek na tovornjak / natovoriti ladjo, voz / mulo so natovorili z minometalcem / ekspr. natovorila mu je vso prtljago / ekspr. domov je natovoril goro knjig prinesel, pripeljal2. ekspr. naložiti, naprtiti: natovoriti komu preveč dolžnosti, obveznosti natovórjen -a -o tudi natovorjèn -êna -o:
natovorjena ladja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naturálije -lij ž mn. (á ȃ) izdelki, pridelki kot plačilno sredstvo: denarni prispevki in naturalije / plačati v naturalijah; dajatve v naturalijah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
netílo -a s (í) 1. sredstvo, priprava za netenje: v temi ni našel netila, da bi prižgal petrolejko / vžigalice so najbolj navadno netilo 2. netivo: netilo je zagorelo;
iskra je vžgala netilo 3. knjiž. kar razvnema, vzpodbuja: pohvala je bila netilo za njegovo prizadevnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
novokaín -a m (ȋ) farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino novokaina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obvestílnik -a m (ȋ) tiskano, pisano ali elektronsko sredstvo za obveščanje, posredovanje sporočil kake skupine, organizacije: obvestilnik o prispeli pošti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odstranjeválec -lca [otstranjevau̯ca tudi otstranjevalca] m (ȃ) 1. delavec, ki kaj odstranjuje: odstranjevalec peska z ulitkov 2. sredstvo za odstranjevanje: kupiti odstranjevalec laka za nohte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odvajálo -a s (á) zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti odvajalo;
blago, močno odvajalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
omamílo -a s (í) sredstvo, ki povzroča omamo: ta plin je nevarno omamilo / zastar. nekatere tablete so močno omamilo mamilo
♦ med. inhalacijsko omamilo inhalacijski narkotik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
omótica -e ž (ọ̑) 1. stanje nejasnega, nepopolnega zavedanja, zlasti z občutkom telesne slabosti: obšla ga je omotica;
zdramiti se iz omotice;
hoditi kakor v omotici / ekspr. vinska omotica se mu je že izkadila / star. prebuditi se iz globoke, trdne omotice nezavesti, omedlevice2. zastar. omotična snov, sredstvo: primešati pijači omotice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
onesnaževálec -lca [onesnaževau̯ca tudi onesnaževalca] m (ȃ) 1. kdor onesnažuje: kaznovati onesnaževalce;
onesnaževalci okolja;
kemična tovarna je glavni onesnaževalec zraka v kraju 2. snov, sredstvo, ki onesnažuje: kemični, organski onesnaževalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
onesnaževálka -e [onesnaževau̯ka tudi onesnaževalka] ž (ȃ) 1. ženska ali država, ustanova, ki onesnažuje: glavna, huda, velika onesnaževalka;
vodilna globalna, svetovna onesnaževalka s toplogrednimi plini;
onesnaževalke morja, okolja, ozračja / države onesnaževalke; tovarna onesnaževalka 2. snov, sredstvo, ki povzroča onesnaževanje: izrabljene baterije so med večjimi onesnaževalkami okolja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
opojílo -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: uživanje mamil in opojil;
glasba deluje nanj kot opojilo / nagnjenje do opojil alkoholnih pijač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
orgán -a m (ȃ) 1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini;
delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko
● knjiž., ekspr. nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije// bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo / rastlinski organ 2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseba) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa; nav. mn. organ pregona policija in tožilstvo / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / nekdaj organi samoupravljanja b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi;
občinski organi / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja // publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti policisti3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: list izhaja kot organ politične stranke 4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom
♦ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; pravn. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oróžje -a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje;
izdelovati, kovati orožje;
obrniti orožje proti komu;
polniti orožje z naboji;
pripraviti orožje na strel;
nevarno, ekspr. smrtonosno orožje;
skladišče orožja;
kmetje so uporabili cepce za orožje;
uriti se v ravnanju z orožjem;
orožje in strelivo / četa je imela premalo orožja / spopad, upor z orožjem; ekspr. policija je nastopila z orožjem v roki oborožena / artilerijsko, protiletalsko, ročno orožje; atomsko, jedrsko, kemično orožje; biološko orožje pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; publ. klasično orožje ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom; metalno, strelno orožje; napadalno, obrambno orožje; lovsko, športno orožje / dovoljenje za nabavo orožja
● ekspr. s to izjavo jim je dal orožje v roke je povzročil, da so lahko nastopili proti njemu; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti; ekspr. vojaki so začeli metati orožje iz rok so se začeli razoroževati; niso se hoteli več bojevati; odložiti, položiti orožje vdati se; šport. žarg. domače moštvo je štirikrat položilo orožje pred gosti je bilo štirikrat premagano; ekspr. pozivati k orožju na boj, v vojno; star. poklicati pod orožje vpoklicati, mobilizirati; ekspr. prijeti, zgrabiti za orožje začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. ves narod je bil pod orožjem se je bojeval; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno; ekspr. klic k orožju želja, zahteva po udeležbi v boju, za pripravljenost na boj; star. tovariš v orožju bojni tovariš, sobojevnik
♦ šport., voj. malokalibrsko orožje; voj. avtomatsko orožje ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; hidrogensko orožje; hladno orožje ki rani z rezilom ali konico; lahko orožje manjšega kalibra ali manjše teže; težko orožje večjega kalibra ali večje teže; strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti2. ekspr., navadno s prilastkom učinkovito sredstvo, dober pripomoček: solze so njeno edino orožje;
beg v vodo je najučinkovitejše orožje proti vročini / ideološko, politično orožje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
osvežílo -a s (í) sredstvo za osvežitev: v kopališču so si privoščili osvežila;
ponuditi kavo kot osvežilo / dati komu pijačo v osvežilo za osvežitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Ottov -a -o [ótov-] prid. (ọ̑) strojn., v zvezi Ottov motor in ottov motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo bencin ali plin: vgraditi Ottov motor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
paliatív -a m (ȋ) 1. farm. sredstvo za začasno olajšanje bolečin ali za ublažitev bolezenskih znakov: bolniku so dali paliativ zaradi kašlja 2. knjiž. nepopolna, začasna rešitev: zanj je umik od ljubljenke le paliativ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pára1 -e ž (ȃ) 1. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri vrelišču: para se nabira v prostoru;
poškodovati se s paro;
utekočinjanje pare / vodna para / ogrevanje s paro / likalnik na paro z vgrajeno pripravo za vlaženje tkanine / vlak na paro 2. v plinasto stanje spremenjena tekočina kot pogonsko sredstvo: para potiska bat v valju;
dodati, odvzeti paro // kem. v plinasto stanje spremenjena snov: jodove, kovinske, živosrebrne pare 3. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi s polno paro, z vso paro zelo hitro: delati s polno paro;
z vso paro uresničujejo načrt o ureditvi mesta / avtomobil je na vso paro vozil proti bolnišnici
● vola sta izdihavala toplo paro v meglico spremenjen dih; pog. biti pod paro pijan
♦ fiz. nasičena, pregreta para; strojn. odjemna para ki se jemlje iz parnega stroja za gretje; odpadna para ki se po uporabi v stroju, napravi še izkoristi; teh. nizkotlačna para
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pecílen -lna -o prid. (ȋ) gastr., v zvezi pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa: zavitek pecilnega praška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
peljáti péljem tudi -ám nedov., pêlji peljíte; pêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. s prevoznim sredstvom spravljati kam: peljati drva, pohištvo, seno;
peljati sadje na trg, žito v mlin;
peljati koga v mesto;
peljati na avtomobilu, vozu, v samokolnici;
z brodom so jih peljali čez reko / avtobus nas je peljal z letališča / ladja lahko pelje veliko tovora 2. delati, povzročati, da se prevozno sredstvo premika: peljati voz;
peljati skozi križišče, v koloni, za drugimi;
peljati naprej / peljati avtomobil k mehaniku 3. premikati se v določeno smer: avtobus je peljal z železniške postaje proti središču mesta / letalo pelje na tej progi dvakrat tedensko leti4. kot spremljevalec, vodnik delati, da kdo kam gre: peljati koga na izlet, ples, sprehod, v gledališče;
vodič jih je peljal po mestu;
peljati goste noter / peljati koga pod roko / peljati konja za uzdo // delati, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: peljati koga na morišče, v zapor / peljati živino napajat 5. biti v določenem prostoru in imeti določeno smer: cesta pelje mimo vasi;
železnica pelje do mesta / lestev pelje na podstrešje; vrata, ki peljejo v klet / čez reko pelje nov most je// omogočati, da kdoa) kam pride: kolovozna pot (nas) pelje do planinske koče / kot vljudnostna fraza kam vas pelje pot b) kaj spozna, se s čim seznani: avtor pelje bralca skozi procese gospodarskih gibanj / sledovi znanstvenega raziskovanja nas peljejo daleč nazaj
● pog. vprašal je, kdaj pelje njegov avtobus kdaj ima odhod; star. povej, kam te srce pelje kam želiš iti; koga, česa si želiš; ekspr. tako ravnanje, to nikamor ne pelje izraža odklonilen odnos; publ. uporaba umetnih gnojil pelje v uničevanje zalog pitne vode ima za posledico; zastar. peljati vojsko vojskovati se; zastar. peljati mirno življenje mirno živeti; star. peljati dekle pred oltar poročiti se z njopeljáti se
premikati se s prevoznim sredstvom: peljati se do končne postaje; peljati se na izlet, v mesto; peljati se na vozu; peljati se po glavni cesti; peljati se z vlakom; peljati se mimo; peljati se v diru, z veliko hitrostjo; pog. peljiva do prve bencinske črpalke
● ekspr. orel se je peljal proti goram letel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
pelján -a -o:
peljan tovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pesticíd -a m (ȋ) kem. kemično sredstvo za uničevanje mrčesa, škodljivih rastlin: nadzorovati količino pesticidov v živilih;
herbicidi, insekticidi in drugi pesticidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
plavílo -a s (í) nekdaj sredstvo, ki naredi bele tkanine bolj bele: beliti perilo s plavilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
plín -a m (ȋ) 1. snov, ki nima svoje prostornine in oblike: plin se razteza, segreva;
razredčiti, stisniti, utekočiniti plin;
lahek, redek plin;
plin brez barve, okusa, vonja;
za plin neprepusten;
plini, tekočine in trdne snovi // navadno s prilastkom taka snov z določenimi posebnimi lastnostmi: eksplozivni, gorljivi, strupeni plini; naravni, umetni plin / bojni plini; črevesni plini; gorilni, kurilni, svetilni plin; zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / plin gori, uhaja iz cevi; napeljati plin; dovod, shranjevanje plina; kuhati na plin / pog.: zapreti plin preprečiti dotok plina; plačati račun za plin za dobavo plinskega goriva2. zmes zraka in bencinskih hlapov kot pogonsko sredstvo: dotok plina / dodati, odvzeti plin / pog. pritisniti na plin na pedal, ki uravnava dotok goriva; avt. žarg. rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom / pohoditi plin pospešiti
♦ fiz. entropija, gostota plina; kem. inertni plin ki redko ali sploh kemično ne reagira; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; mont. jamski plin ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; teh. generatorski plin ki se proizvaja v plinskem generatorju; voj. solzilni plin ki povzroča solzenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
polutánt -a m (ȃ) snov, sredstvo, ki onesnažuje; onesnaževalec: zmanjšati koncentracijo polutantov;
emisije nevarnih polutantov;
nizka vsebnost polutantov v izpušnih plinih / kemijski, organski polutanti; zračni polutanti / onesnaženost s polutanti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pomirílo -a s (í) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirila;
zaužiti preveliko dozo pomirila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pomirjeválo -a s (á) pomirjevalno sredstvo: jemati pomirjevala;
korenika te rastline se uporablja kot pomirjevalo za srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pòpárt in popárt -a m (ȍ-ȃ; ȃ) um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: opart in popart;
v prid. rabi: popart motiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
popípsati -am dov. (ȋ) pog. razpršiti sredstvo (proti mrčesu) na kaj: popipsati komarje, muhe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pòpkultúra in pòp kultúra -e ž (ȍ-ȗ) kultura v drugi polovici 20. stoletja, katere izrazno sredstvo je vsakdanji predmetni svet: ameriška popkultura;
sodobna popkultura;
mediji, moda in popkultura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
posíp -a m (ȋ) 1. glagolnik od posuti ali posipati: pesek za posip / padec je povzročil posip kamenja 2. sredstvo v obliki prahu, zlasti za zaščito kože: vneto kožo posujte s posipom / uporablja svetel posip puder
♦ farm. posip za rane 3. star. razvaline: ogledovati si posip starega mesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pót4 -í ž, daj., mest. ed. póti, or. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pótjo; mn. stil. póta s, rod. mn. potí stil. pótov; dv. stil. póti s ; deveti pomen mn. póta s in potí ž, rod. mn. pótov in potí, dv. póti s in potí ž (ọ̄; pọ̑ta) 1. ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo: kam drži, pelje ta pot;
pot se cepi;
pot se vzpenja;
krčiti, narediti pot;
popravljati pot;
to pot dobro poznam;
prečkati pot;
v temi so zgrešili pot;
umaknil se je avtomobilu, in stopil s poti;
iti čez pot;
deblo leži čez pot;
stati na poti, ob poti;
iti, peljati se po poti;
s potjo, ki so jo obnovili, so bili ljudje zadovoljni;
blatna, ovinkasta, strma, široka pot;
krajša in daljša pot do mesta;
pot je prehodna, prevozna / dovozna pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; gozdna pot; javna, zasebna pot; kolovozna pot kolovoz; peš pot pešpot; planinska pot; sprehajalna pot; alp. zavarovana plezalna pot planinska pot, ki je v znatni dolžini opremljena s klini, jeklenicami / učna pot urejena sprehajalna pot, na kateri so sprehajalcu z namenom izobraževanja ponujene informacije o različnih temah / najprej sta hodila skupaj, nato pa je vsak odšel svojo pot po svoji poti2. del ozemlja, prostora, po katerem ali skozi katerega je mogoče premikanje iz enega kraja v drugega: določiti, poiskati pot do morja;
puščice so označevale pot do vrha gore;
vrisati pot na zemljevid;
prometne poti / voda si je izdolbla pot; utrli so si pot skozi džunglo / ženska jim je kazala pot jih je vodila, usmerjala; prijatelji so mu naredili pot skozi množico / zagraditi, zapreti pot komu onemogočiti mu prehod; prepovedana pot prepovedan prehod; ta vozila imajo prosto pot prost prehod// s prilastkom ta del ozemlja, prostoraa) glede na način, značilnosti premikanja: pomorska, rečna pot;
vodna pot / plovne poti; prevoz po zračni poti po zraku, z letalomb) glede na namen, cilj premikanja: kurirska pot;
oskrbovalna pot;
tihotapska pot;
trgovske poti / jantarska pot po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo; balkanska pot organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka / Pohod po Poti ob žici množična športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945// možnost za premikanje iz enega kraja v drugega: tu ni več nobene poti 3. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja: ladja potrebuje za to pot več dni;
več kilometrov dolga pot;
pot do tja je kratka;
zadnjo četrtino poti se je peljal / srečala sta se na pol poti do doma 4. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega ali od enega mesta, točke do drugegaa) z določenim namenom, ciljem: pot je trajala več dni;
opraviti pot v pol ure;
iti, odpraviti se na pot;
med potjo so prepevali;
službena pot;
pot nazaj;
dnevnik poti;
hrana za na pot / pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; ekspr. pot se jim vleče zdi se jim, da traja veliko časa / ima neko pot na sodišče; nalagati si nepotrebne poti / vso pot sta molčala; odposlanci so že na poti; zmeraj je na poti / pot ga je ogrela hoja / po poti jesti med potjo / kot vljudnostna fraza: kam vas pelje pot; srečno pot b) v določeni smeri, črti: satelit se je utiril na pot okoli zemlje;
navidezna pot sonca // navidezna črta, smer, ki se opiše s takim gibanjem, premikanjem: pot, ki jo naredi telo pri takem gibanju, je krivulja; krogu podobna pot; pot v obliki loka / sklenjena pot, po kateri teče električni tok 5. fiz. razdalja, ki jo preide gibajoče se telo: pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati;
izračunati pot jadrnice med dvema obratoma;
gibanje po najkrajši poti / pot impulza; razmerje med časom in dolžino poti 6. nav. ekspr., navadno s prilastkom proces, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa: samostojna pot v prihodnost;
pot do uspeha je dolga;
pot od prve pobude do uprizoritve ni bila lahka;
pot za kruhom ga je vodila po svetu / knjiž. pokazal je narodu pot k svobodi; preprosta miselna pot / razvojna pot besede razvoj7. v zvezi odpreti, utreti pot omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje;
s prekopom se je ladjam odprla nova pot na morje / ta uspeh mu je utrl pot v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavitev: odpreti pot naprednim idejam; novi način dela si je utrl pot / gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot klasiki je začelo uprizarjati klasična dela8. nav. ekspr. način, sredstvo za dosego česa: ne vidim druge poti za reševanje tega problema;
predlagal je dve poti za pomiritev sprtih strank / hitro je našel pot iz zadrege / druge poti ni možnosti / v prislovni rabi: rešiti spor po diplomatski poti; po kakšni poti si to izvedel kako; priti do česa po nepošteni poti; po tej poti ne boste nič dosegli tako, na tak način; publ. doseči sporazum po poti dolgotrajnih pogajanj z dolgotrajnimi pogajanji9. ekspr., s prilastkom delovanje, udejstvovanje: svojo umetniško pot je začel v majhnem podeželskem gledališču;
odločil se je za uporniško pot / prizadeval si je spraviti ga na pošteno, pravo pot / to so nedoumljiva pota usode usoda10. ed., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: to pot mu je uspelo;
še nikoli niso bili tako prijazni kakor to pot;
star.: pridem drugo pot drugič, drugikrat;
vsako pot vsakič, vsakokrat;
zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; ekspr. z bičem mu je pokazal pot ga je napodil, nagnal; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; ekspr. ne bom ti več hodil na pot ne bom te več oviral pri tvoji dejavnosti, delu; ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu; ekspr. poročila sta se, ker je bil otrok že na poti ker je bila ona noseča; ekspr. stvar je na dobri poti, da uspe veliko možnosti je; ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; tam je slavna božja pot romarska cerkev; iti na božjo pot romanje; ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; vznes. odšel je na zadnjo pot umrl je; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; ekspr. ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko poti je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; ekspr. s to zadevo imam sama pota z urejanjem te zadeve imam veliko opravkov, dela; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; alp. nezavarovana pot brez klinov in žičnih vrvi; anat. dihalne poti deli dihal, po katerih prihaja zrak v pljuča; limfne poti limfne žile, mezgovnice; živčna pot živčna vlakna, po katerih prehaja vzburjenje; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; šah. izsiliti kmetu prosto pot; prim. napoti, spoti, spotjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potílo -a s (í) farm. sredstvo, ki pospešuje potenje: predpisati potilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poživílo -a s (í) sredstvo za poživitev: uživati poživila;
kava, čaj in druga poživila;
pren. omenjena knjiga je resnično poživilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prenôsnik -a m (ȏ) 1. osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati: nakup poceni prenosnika;
podatki na prenosniku;
delo s prenosnikom;
miška, napajalnik, procesor, torba za prenosnik / izdelati lahek, zmogljiv prenosnik; model, razred, serija prenosnikov; proizvajalci vrhunskih prenosnikov za poslovno rabo 2. način prenosa ali sredstvo za prenos sporočila: kemijski, živčni prenosnik / jezikosl. slušni, vidni prenosnik 3. teh. stroj med pogonskim in delovnim strojem za spreminjanje vrtilne hitrosti: okvara prenosnika / zobniški prenosnik
♦ strojn. prenosnik toplote naprava, v kateri prehaja toplota posredno ali neposredno od enega toka snovi k drugemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preprečeválec -lca [preprečevau̯ca in preprečevalca] m (ȃ) 1. kdor kaj preprečuje: včasih so vojaki bolj opazovalci kot preprečevalci spopadov;
preprečevalec korupcije 2. snov, sredstvo, ki kaj preprečuje: nekatere preproste jedi spadajo med učinkovite preprečevalce rakavih obolenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
preprečílo -a s (í) knjiž. preprečevalno, preventivno sredstvo: za to bolezen še ni preprečila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prevozílo -a s (í) knjiž. prevozno sredstvo, vozilo: zavarovanje prevozil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prokaín -a m (ȋ) farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino prokaina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
publicízem -zma m (ī) jezikosl. za publicistiko tipično jezikovno sredstvo: publicizmi v besedilu;
publicizmi in barbarizmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
púder -dra m (ú) sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder;
prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder
♦ farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
purgatív -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkrojílo -a s (í) kem. sredstvo za razkrajanje: uporaba razkrojil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razkužílo -a s (í) sredstvo za razkuževanje: uporaba razkužil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razredčílo -a s (í) sredstvo za razredčevanje: razredčiti lak z razredčilom;
razredčilo za barve;
topila in razredčila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
regenerátor -ja m (ȃ) 1. sredstvo za regeneriranje: ta preparat je dober regenerator las 2. teh. naprava za regeneriranje: zgraditi regenerator za vodo 3. knjiž. preroditelj: on je regenerator društvenega delovanja
♦ metal. naprava, ki omogoča izkoriščanje toplote dimnih plinov za ogrevanje v peč pritekajočega zraka, zgorevalnih plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
repelènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) sredstvo, ki ščiti pred piki žuželk, klopov: uporabljati repelente proti klopom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
resúrs -a m (ȗ) nav. mn., publ. vir1,
zaloga, sredstvo: finančni resursi;
rudni resursi / resursi delovne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
scientologíja -e ž (ȋ) nazor, prepričanje, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha: načela scientologije;
privrženci scientologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sedatív -a m (ȋ) farm. pomirjevalno sredstvo: zdravnik ji je predpisal sedativ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
séna -e ž (ẹ̑) farm. posušeni listi ali stroki kasije, ki se uporabljajo kot odvajalno sredstvo: zdravnik mu je predpisal seno;
v prid. rabi: sena čaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
shuttle -a [šátəl] m (á) 1. raketoplan ameriške izdelave: ameriški shuttle in ruska postaja sta se uspešno združila;
polet s shuttlom / plovilo, raketoplan shuttle 2. prevozno sredstvo, ki pogosto vozi na navadno krajših razdaljah med dvema krajema: službeni shuttle za prevoz zahtevnejših strank;
brezplačni prevoz s shuttlom do hotela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sidól -a m (ọ̑) sredstvo za čiščenje kovinskih predmetov: očistiti medenino, štedilnik s sidolom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
slikárstvo -a s (ȃ) likovna umetnost, pri kateri je glavno izrazno sredstvo barva: proučevati slikarstvo;
kiparstvo in slikarstvo / ukvarjati se s slikarstvom / ljudsko slikarstvo; portretno slikarstvo
♦ um. abstraktno slikarstvo ki ne upodablja, ampak samo oblikuje; baročno slikarstvo; miniaturno slikarstvo; stensko, tabelno slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sóda -e ž (ọ̑) 1. kristalna ali prašnata snov, ki se uporablja za mehčanje vode, kot čistilno sredstvo: steklenice je pomival z vodo, ki ji je dodal sodo;
pridobivati sodo iz kuhinjske soli / pralna soda // navadno v zvezi soda bikarbona jedilna soda, natrijev bikarbonat: vsul je sodo bikarbono v kozarec z vodo in izpil 2. šumeča pijača iz vode, pod pritiskom pomešane z ogljikovim dioksidom: piti gin, viski s sodo / zastar. soda voda
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa; kem. soda natrijev karbonat; kalcinirana soda; kavstična soda natrijev hidroksid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
splavílo -a s (í) med. sredstvo za prekinitev nosečnosti:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spodbudílo -a s (í) knjiž. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati spodbudila;
pren. knjiga je zanj duševno spodbudilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spojílo -a s (í) sredstvo za spajanje: spojila in razredčila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sprêj -a m (ȇ) kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje; pršilo, razpršilo: razpršiti sprej;
s sprejem očistiti čevlje;
osvežilni sprej;
spreji proti moljem, mrčesu / sprej za suho umivanje las / lak v obliki spreja // posoda s takim kemičnim sredstvom: v kopalnici je polno sprejev in krem; kupiti pet sprejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
srédstven -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki stvari, pojme uporablja kot sredstvo za dosego določenega cilja, namena: sredstveno mišljenje / obravnavati tehniko le kot sredstveno vrednoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stík2 in stick -a [stík] m (ȋ) kozmetično sredstvo v obliki valjastega predmeta, navadno shranjeno v toku iz plastične mase: stik za ustnice;
deodorant v stiku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stilém -a m (ẹ̑) jezikosl. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: uporabljati stileme;
za Cankarjevo prozo značilni stilemi
● publ. režijski stilem režijska značilnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stilízem -zma m (ī) jezikosl. stilno zaznamovano jezikovno sredstvo: baročni stilizmi;
Pregljevi stilizmi;
ugotoviti funkcijo stilizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stímulans -a m (ȋ) 1. knjiž. spodbuda, pobuda: pohvala je bila zanj močen stimulans;
materialni, moralni stimulans 2. med. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma, spodbudilo: dati bolniku stimulans / stimulans za srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
stimulánt -a m (ā) knjiž. 1. spodbuda, pobuda: ostra kritika zanj ni bila najboljši stimulant // spodbujevalec, pobudnik: ocenjevalec in stimulant otroške knjige 2. sredstvo, ki povečuje dejavnost organa, organizma; stimulans: uživati stimulante;
kontrola mamil in stimulantov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šampón -a m (ọ̑) kemično sredstvo navadno za umivanje las, lasišča: uporabljati šampon;
umiti si lase s šamponom;
dišeč šampon / suhi šampon škrobna snov za razmastitev las brez umivanja z vodo; šampon za pranje avtomobilov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škrobílo -a s (í) sredstvo za škrobljenje: škrobiti perilo s škrobilom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škropívo -a s (í) kemično sredstvo, raztopljeno v vodi, za zatiranje bolezni, škodljivcev na rastlinah: škropivo proti plesni;
škropiva za škropljenje sadnega drevja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šmínka -e ž (ȋ) pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic;
ustnice si je namazala s šminko;
šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko;
s šminko poudarjene obrvi
● pog. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
talidomíd -a m (ȋ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo z organsko spojino, ki povzroča izmaličenost pri novorojenčkih: jemati talidomid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
telefón -a m (ọ̑) 1. sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo: izumiti telefon;
zgodovina telefona / pogovarjati se po telefonu; povezati kraje s telefonom / pošta, telegraf, telefon [ptt] 2. napeljava za tako prenašanje govora: napeljati telefon v hišo, vas / kopati jarek za telefon 3. električna naprava za tako prenašanje govora: izdelovati telefone;
priključiti telefon na centralo;
slušalka, vilice telefona / mobilni ali prenosni telefon manjši brezžični telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo z drugim telefonskim naročnikom; satelitski telefon ki omogoča telefoniranje prek satelitskih sistemov; vrvični telefon stacionarni telefon, pri katerem je slušalka prek kabla povezana z bazno postajo telefona / telefon zvoni, ekspr. poje; telefon ne dela, knjiž. je gluh, ekspr. mrtev; telefon je zaseden; zapreti telefon s položitvijo slušalke na vilice narediti, da se zveza prekine; zavrteti telefon številke številčnice te naprave z namenom vzpostaviti zvezo; pridi k telefonu, pog. na telefon; javiti se na telefon [tel.] 361 772; govoriti v telefon v slušalko te naprave; številka telefona klicna številka
● pog. pridi, telefon te kliče nekdo te kliče po telefonu, želeč govoriti s teboj; pog. pridi, telefon imaš telefonski poziv; pog. podražiti telefon enoto telefonskega pogovora; telefonsko naročnino; priključitev telefona na javno telefonsko omrežje; hišni telefon telefonski sistem, omejen na hišo, stavbo; publ. rdeči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Ruske federacije; vroči telefon vroča linija; ekspr. na drugi strani telefona se oglasi otroški glas telefonske zveze
♦ igr. igrati se telefon otroško igro, pri kateri zadnji naglas pove prej po vrsti šepetano besedo; ptt brezžični telefon; glavni telefon na centralo neposredno vezan telefon, preko katerega se veže stranski telefon; interni telefon priključen na zasebno telefonsko centralo; naročniški telefon telefon naročnika, priključen na javno telefonsko omrežje; stranski telefon priključen na telefonsko centralo preko glavnega telefona; voj. poljski telefon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
telekomunikácija -e ž (á) nav. mn. 1. izmenjava, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi: omogočiti telekomunikacije;
mednarodna zveza za telekomunikacije;
radijska, telefonska telekomunikacija 2. sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij: prenos informacij po telekomunikacijah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
terapévtik -a m (ẹ́) sredstvo za zdravljenje: mnogim bolnikom pomagajo osnovni terapevtiki;
vnos terapevtikov na mesto tumorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
topílo -a s (í) sredstvo za topljenje: odstraniti madeže s topilom;
topilo za maščobe
♦ kem. organsko topilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
trdílo -a s (í) sredstvo za trdenje, strjevanje: dodati snovi trdilo;
izdelovanje trdil / trdilo za barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tribúna -e ž (ȗ) 1. začasen, odru podoben objekt, navadno iz desk, za govornike, gledalce na javnih prireditvah: postaviti tribune na trgu;
stati na tribuni;
svečano okrašena tribuna;
tribuna za častne goste / govorniška tribuna // del športne dvorane, stadiona s stopničasto se dvigajočimi prostori, sedeži za gledalce: vzhodna, zahodna tribuna; tribuna na dirkališču, ob bazenu; navijači na tribunah / ekspr. tribune so burno vzklikale gledalci na njih2. navadno v zvezi javna tribuna javna razprava o kakem pomembnejšem vprašanju: udeležiti se javne tribune;
prirediti, sklicati javno tribuno;
javna tribuna o slovenskem narodu in slovenski kulturi 3. publ. sredstvo za izražanje, izmenjavanje mnenj o čem: časopis predstavlja tribuno za obravnavanje pomembnih družbenih vprašanj;
gledališče so spremenili v tribuno narodnih idej
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
túš1 -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem;
tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu // risba v tej tehniki: razstava olj in tušev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
učílo -a s (í) 1. učno sredstvo, zlasti šolsko: izdelovati, uporabljati učila;
tovarna učil;
učila za pouk fizike;
knjige, slike in druga učila 2. zastar. učenje: junec je že dober za učilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uspaválo -a s (á) uspavalno sredstvo: dati bolniku uspavalo;
jemati uspavala;
pomirjevala in uspavala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ustaljeválec -lca [ustaljevau̯ca tudi ustaljevalca] m (ȃ) knjiž. sredstvo za kemično odstranjevanje za svetlobo občutljive snovi z neosvetljenih delov filma; fiksir: dati film v ustaljevalec;
razvijalec in ustaljevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
veronál -a m (ȃ) farm. uspavalno sredstvo, ki dolgo deluje: smrt zaradi prevelikega odmerka veronala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vezívo -a s (í) 1. snov, sredstvo za vezanje: narediti kit iz krede in veziva;
kamni so zloženi v zid brez veziva;
mehko, trdno vezivo;
jajčni beljak kot vezivo;
apno, cement in druga veziva / barvno, keramično vezivo; oljna veziva; pren. vezivo zgodbe
♦ grad. hidravlično vezivo ki se v vodi strdi; kem. anorganska in organska veziva 2. biol. tkivo z veliko vlaknate medceličnine, ki ima mehanske, obrambne in presnovne funkcije: vezivo je čvrsto, rahlo;
poškodovati vezivo / embrionalno, podkožno vezivo 3. kar se uporablja za vezanje; vez2:
iz jute so naredili vezivo za privezovanje trt;
srobot, vrvi in druga veziva 4. knjiž. vezenje: ukvarjala se je z vezivom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeoumétnica in vídeo umétnica -e ž (ȋ-ẹ̑) umetnica, katere izrazno sredstvo je video: razstava priznane videoumetnice;
režiserka, slikarka in videoumetnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeoumétnik in vídeo umétnik -a m (ȋ-ẹ̑) umetnik, katerega izrazno sredstvo je video: pogovor z mladimi videoumetniki o njihovem delu;
glasbeniki, slikarji in videoumetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vídeoumétnost in vídeo umétnost -i ž (ȋ-ẹ́) umetnost, katere izrazno sredstvo je video: sodobna videoumetnost;
pionir videoumetnosti;
razstava videoumetnosti;
fotografija in videoumetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vlív -a m (ȋ) 1. glagolnik od vliti: po vlivu čistila se je cev odmašila 2. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dati bolniku vliv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vlívek -vka m (ȋ) 1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek 2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vôda -e tudi -é ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi vódo (ó) 1. naravna prozorna tekočina brez barve, vonja in okusa: voda hlapi, kaplja, teče, zmrzne;
snov, ki vpija vodo;
bistra, čista, kalna, motna voda;
mrzla, topla voda;
gladina vode;
za vodo neprepustna plast;
v vodi topna snov / jezerska, morska, rečna voda; ob izlivu reke v morje se mešata sladka in slana voda // ta tekočina, ki se uporablja v industriji, gospodinjstvu: voda vre; čistiti, črpati, greti, natakati vodo; piti vodo; sladkati, soliti vodo; zajemati vodo iz vodnjaka; kuhati na vodi, v vodi; potešiti žejo z vodo; razredčiti mleko z vodo; postana, sveža voda; voda za hlajenje motorja; voda za kuhanje, napajanje, pranje; kozarec, vedro vode; poraba vode; zbiralnik vode / odpadna voda iz gospodinjstev, industrijske dejavnosti, pomešana z odpadnimi snovmi; pitna voda; sanitarna, tehnološka voda / hruškova voda v kateri so se kuhale (suhe) hruške2. tudi mn. ta tekočina kot reka, jezero, morje: voda dere, klokota, šumlja;
voda izvira pod hribom;
vode naraščajo, upadajo;
vode s tega ozemlja odtekajo v isto morje;
regulirati vode v nižini;
zajeziti vodo;
iti v vodo;
bresti po vodi;
globoka, plitva voda;
žuborenje vode;
mlin na vodo;
ob vodi živeča ptica;
prevoz, promet po vodi / podzemeljske, površinske vode; ribolovna voda v kateri je dovoljen ribolov; stoječe vode naravne vode v kotanjah, vdolbinah, zlasti velikih; tekoče vode naravne vode, ki tečejo zaradi višinske razlike; zdravilne vode / smučanje na vodi drsenje po vodni gladini, pri katerem se smučar drži za vrv, ki jo vleče motorni čoln3. ta tekočina kot osnovna sestavina sadežev, plodov: iztisniti vodo iz kumar;
nekateri sadeži imajo veliko vode 4. tekočina, ki jo izločajo ledvice; seč1,
urin1:
otrok ni mogel zadržati vode;
pregledati vodo / bolniku se voda zapira ima težave z odvajanjem seča// vodi podobna telesna tekočina sploh: voda mu je zalila pljuča; v kolenu ima vodo 5. navadno s prilastkom vodna ali vodi podobna raztopina, ki se uporablja kot sredstvo za nego, razkuževanje zlasti kože: dišeča, lasna voda;
kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje;
ustna voda;
voda za britje
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi; ekspr. s svojimi nauki jim kali vodo povzroča zmedo, nejasnost; ekspr. napeljevati vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; evfem. tišči ga na vodo opraviti mora malo potrebo; ekspr. načrt je padel v vodo se ni uresničil; ekspr. mnogo vasi je pod vodo je poplavljenih; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; publ. stranka plava v desničarskih vodah je desničarsko usmerjena; ekspr. pa smo spet prijadrali v mirnejše vode položaj, pogovor se je spet pomiril; publ. teritorialne vode teritorialno morje; ekspr. ta človek je tiha voda ne kaže negativnih lastnosti; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje; iti čez devet gorá in devet vodá v pravljicah zelo daleč; ekspr. še dosti vode bo preteklo, preden boš ti zrastel še veliko časa bo minilo; knjiž. sta olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; počutiti se kot riba v vodi ugodno, prijetno; te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale; ekspr. ne, vode pa ne bom pil, voda še za v čevlje ni dobra voda mi kot pijača ne prija; ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. voda se učisti, ko tri kamne preteče tekoča voda se zelo hitro učisti; ekspr. kri ni voda s človekovim temperamentom, z njegovimi sorodstvenimi vezmi je treba računati; ekspr. ta človek ni ne krop ne voda nima izrazitih lastnosti, značilnosti; knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči; star. raca na vodi, ta pa zna izraža začudenje, občudovanje; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega
♦ fiz. destilirana voda; anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto; gastr. sladkorna voda prekuhana sladkana voda z dodatkom začimb; geogr. arteška voda ki se nabira pod neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; danja, izdanja voda; mrtva voda stoječa voda v strugi ali rokavu; podtalna ali talna voda ki se nabira nad neprepustnimi plastmi pod zemeljskim površjem; geol. juvenilna voda ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; kem. voda spojina vodika in kisika; klorirana voda; kristalna voda ki je v kristalu vezana na molekule; mehka voda ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; težka voda v kateri je težki vodik; trda voda ki vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve soli; kozm. brezova, koprivna voda; med. bolnika žene na vodo prepogosto si mora izpraznjevati mehur; burova voda ki se uporablja zlasti za odpravljanje otekline; med., vet. plodova voda ki obdaja plod v maternici; meteor. meteorna voda; min. mineralna voda ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; petr. termalna voda naravna topla ali vroča voda; pravn. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; nevtralne vode; strojn. napajalna voda ki jo črpalka potiska v parni kotel; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vozílo -a s (í) prevozno sredstvo: vozilo ovira promet;
vozilo prehiteva, zavija v križišču;
vozili sta čelno trčili;
vozila vozijo, ekspr. drvijo, švigajo po cesti;
parkirati, ustaviti vozilo;
hitra, počasna vozila;
lahko, luksuzno, veliko vozilo;
kolo, luči, vrata, zavore vozila;
nosilnost, preobremenjenost vozila;
registrska tablica vozila;
nadomestni deli za vozila / bojno, oklepno vozilo; cestno, tirno, vodno, zračno vozilo; dostavno, gasilsko, službeno, šolsko vozilo; električno, motorno vozilo na električni, motorni pogon; intervencijsko vozilo za prevoz priprtih ali prijetih oseb; osebno, tovorno, vojaško vozilo; priklopno vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora; rešilno vozilo za prevoz ponesrečenca, bolnika; terensko vozilo z močno konstrukcijo in pogonskim motorjem, visokim podvozjem in pogonom na vsa štiri kolesa za neasfaltirane, strme ceste; vesoljsko vozilo namenjeno za vesoljske polete; vlečno vozilo ki vleče drugo vozilo
● ljudsko vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi
♦ teh. vozilo na zračno blazino motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vstópati -am nedov. (ọ̄) 1. stopati v prevozno sredstvo: potniki so vstopali in izstopali;
vstopati v avtobus, dvigalo;
vstopati pri sprednjih vratih // stopati v kaj sploh: gledalci vstopajo v dvorano; vstopati skozi vrata; hrupno, po prstih vstopati / vstopati v državo na mejnih prehodih 2. prihajati v kaj, v notranjost česa: del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci / hladilna tekočina vstopa zgoraj priteka; skozi odprtino vstopa svetloba 3. postajati član kake organizacije, društva: vstopati v kulturna društva, politične organizacije / dov. z današnjim dnem vstopam v klub 4. začenjati peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: instrumenti so vstopali drug za drugim;
pevci vstopajo na dirigentov znak 5. ekspr. začenjati delovati na kakem področju: v književnost vstopa mlada generacija;
vstopati v svet gledališča 6. z oslabljenim pomenom začenjati biti v kakem obdobju: vstopati v novo leto;
vstopati v zadnje desetletje stoletja / vstopati v obdobje industrializacije / vstopati v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: vstopati v vojno s kom / predmeti in pojavi vstopajo v nova razmerja
● ekspr. pesnik vstopa v nove svetove v njegovih pesmih se pojavljajo nova področja; ekspr. zvoki so vstopali vanj zaznaval jih jevstopajóč -a -e:
zemlja veže vstopajočo sončno energijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vstopíti in vstópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) 1. stopiti v prevozno sredstvo: potniki vstopijo v avtobus, dvigalo;
vstopil je na glavni postaji;
vstopiti pri sprednjih vratih // stopiti v kaj sploh: vstopil je prvi; vstopiti skozi vrata; vstopiti v sobo; hitro, nepričakovano, oblastno vstopiti; drug za drugim so vstopili v jamo / publ. v naš zračni prostor je vstopilo tuje letalo 2. priti v kaj, v notranjost česa: mesto, kjer vstopijo v organ žile, živci / krogla je vstopila na sencih 3. postati član kake organizacije, društva: vstopiti v društvo, stranko / vstopiti v samostan postati redovnik, redovnica / vstopiti v gimnazijo začeti se šolati na gimnaziji; na univerzo je vstopil z dvajsetimi leti / vstopiti v službo zaposliti se4. začeti peti, igrati v določenem trenutku med petjem, igranjem drugih: pevec je vstopil na dirigentov znak;
na sredi skladbe vstopijo trobente 5. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je vstopil s prvo generacijo povojnih pesnikov;
vstopiti v svet politike 6. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: vstopiti v novo leto / vstopiti v obdobje industrijske revolucije / vstopiti v novo življenje // izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: s tem dnem so vstopili v vojno / vstopiti v boj začeti se bojevati
● ekspr. tedaj je v njegovo življenje vstopila ona jo je spoznal in je začela vplivati na njegovo življenje
♦ alp. vstopiti v steno začeti plezalni vzponvstopívši zastar.:
vstopivši v sobo, je pozdravil; vstopivša potnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vtovárjati -am nedov. (á) spravljati tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovarjati zaboje v vagon / vtovarjati sol na ladjo natovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vtovóriti -im tudi vtovoríti -ím dov., vtovóril (ọ̄ ọ̑; ī í) spraviti tovor, blago v prevozno sredstvo: vtovoriti blago v čoln / vtovoriti cement na ladjo natovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vzgojílo -a s (í) knjiž. vzgojni pripomoček, vzgojno sredstvo: razstava učil, vzgojil in otroških risb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zbirálo -a s (á) 1. knjiž. kraj, prostor, kjer se kaj zbira: kotanje so zbirala nesnage // priprava za zbiranje: pomagal si je z nekakšnim zbiralom 2. mont. sredstvo, ki se doda vodi, da postane površina mineralnih delcev neomočljiva in se ti zbirajo v peni na površini: dodati zbiralo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zgoščeválec -lca [zgoščevau̯ca in zgoščevalca] m (ȃ) sredstvo za zgoščevanje: razredčilo in zgoščevalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zlatílo -a s (í) sredstvo za zlatenje: nanašati zlatilo;
okviri brez zlatila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.