bogoslúžen -žna -o prid. (ȗ; podpomen ú ū) nanašajoč se na bogoslužje: bogoslužni red;
bogoslužne knjige / bogoslužno dejanje // star. ki služi bogu, pobožen: bil je bogoslužen starček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
boléhav -a -o prid. (ẹ́) ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček;
vseskozi je bolehav;
bolehav od rojstva / redko njegov obraz je bolehave sive barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bolêhen in boléhen -hna -o prid., bolêhnejši in boléhnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) ki je slabega, šibkega zdravja: bolehen otrok, starček;
bolehen je in slabo hranjen / bolehna barva kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bóžati -am nedov. (ọ̑) - 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
- 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
božáje redko: božaje uspavati
božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
božíček -čka m (ȋ) v krščanskem okolju simbolični starček, ki o božiču obdaruje otroke: kmalu bo prišel božiček;
božiček ji je prinesel jopico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ī í) - 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
- 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dédek -dka m (ẹ̑) ljubk. - 1. stari oče, ded: dedek se igra z otroki; dedek in babica
- 2. star moški, starec: živel je dedek, ki ni imel več ne žene ne otrok / dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
devétdeseti -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu devetdeset: starček v devetdesetem letu
● knjiž. v devetdesetih [90.] letih preteklega stoletja od 1890 do 1900
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ) dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko: žival grbi hrbet;
maček se grbigŕbiti se - 1. biti, postajati sključen: grbil se je kot kak starček / postava se grbi pod težkim nahrbtnikom
- 2. redko grbančiti se: ob očeh se je grbila koža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hrámati -am in -ljem nedov. (ȃ) redko šepati: starček je hramal proti mestu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izčímžati -am dov. (ȋ) star. izčrpati, oslabiti: bolezen človeka izčimžaizčímžan -a -o: suh, izčimžan starček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kašljàv -áva -o in kášljav -a -o prid. (ȁ á; ā) ekspr. ki (pogosto) kašlja: kašljav bolnik;
kašljav starček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lepetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) zastar. - 1. frfotati: ptič lepeta s perutnicami / beli kosmiči so veselo lepetali po zraku / papirnate zastavice lepetajo v vetru in se trgajo iz rok
- 2. brbljati, blebetati: otrok je nehal lepetati in je zaspal; starček sam pri sebi nekaj lepeta / dete lepeta prve besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mràz mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) - 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni, zimski mraz; prvi mraz; suh mraz; mraz je bil, postajal vedno hujši; biti odporen proti mrazu; biti občutljiv za mraz; omiliti posledice mraza; poškodbe od mraza / trpeti, prenašati mraz in lakoto; ekspr. mraz grize v prste, reže, seže do kosti; drgetati, trepetati, tresti se od mraza; ekspr. biti ves trd od mraza / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pospraviti pridelke do mraza; iti slabo oblečen na mraz; pustil ga je stati na mrazu; hodili so po mrazu in dežju; nerad gre od doma v takem mrazu; preskrbeti si drva pred mrazom / mraz je razgnal skalo led; pog.: odprl je vrata in spustil mraz v sobo mrzel zrak; dvajset stopinj mraza pod ničlo
// mn., knjiž.: ptice so odletele v kraje, kjer ni mrazov mraza; začeli so se prvi mrazovi temperature pod 0° C; pren. čutiti mraz ločitve
// v povedno-prislovni rabi izraža stanje, ko je nizka temperatura: zunaj je bil hud mraz, je bilo hudo mraz; včeraj je bilo bolj mraz, kot je danes; straža mora stati, pa če je še tako mraz; ekspr. bilo je mraz, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. mraz je, da (vse) poka, škriplje
// v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodno počutje ob nizki temperaturi: mraz mi je; redko v roke ji je bilo mraz jo je zeblo; fantu je bilo mraz, da se je ves tresel - 2. neprijeten občutek na koži s tresenjem zaradi močnega vznemirjenja, odpora: ko je to slišal, mu je šel, lezel mraz po hrbtu; mraz ga spreleti, trese, če se tega spomni
// drgetanje (mišic) z občutkom mraza, zlasti pred naglim povišanjem telesne temperature: slabo se počuti in mraz ga spreletava, trese; prehladil se je in začel ga je stresati mraz - 3. knjiž., ekspr. velika zadržanost, neprijaznost: v njegovem glasu je bil mraz; od njega je vel mraz / v svetu mraza umirajo mlada bitja
- 4. nar. slana: ajdo je osmodil, poparil mraz; bil je tak mraz, da je bilo vse belo
● knjiž. mraz mi je v dušo, v duši, pri duši sem zelo potrt, žalosten; dedek Mraz simbolični starček, ki ob novem letu prinaša darila; pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil
♦ anat. čutnice za mraz; geogr. pol mraza kraj z najnižjimi temperaturami na zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ovenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati nekoliko (u)vel: rože so hitro ovenele;
vrtnice rade ovenijo;
pren., ekspr. dekle je od žalosti ovenelo // knjiž. prenehati obstajati (v veliki meri): njegova slava je sčasoma ovenela; njuno tovarištvo je oveneloovenèl in ovenél -éla -o: ovenel cvet; starček z ovenelim obrazom; ovenelo listje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
píščule -čul ž mn. (ȋ) nar. primorsko kratke ozke ribiške hlače: starček v piščulah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pólslép -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑ ọ̑-ẹ́) knjiž. skoraj slep: polslep starček / polslepe oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pripôgniv tudi pripognív prisl. (ó; ȋ) zastar. sklonjeno, pripognjeno: pripogniv se je bližal hosti / starček se drži pripogniv sključeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pritŕkati -am dov. (r̄ ȓ) - 1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega
// s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja - 2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sív -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) - 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva
// ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti - 2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah
// za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo
● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem
♦ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka
sívo prisl.: sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sivoglàv in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas
♦ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sivolás in sivolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sive lase: sivolas starček;
je že sivolasa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stárček -čka m (ȃ) ekspr. star moški: starček je rad pripovedoval o svoji mladosti;
bolehen, sivolas starček;
hoditi kot starček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) - 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd
- 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje
♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stŕhel -hla -o [əu̯] prid. (ŕ) nar. trhel: strhel les
● star. strhel starček izčrpan, oslabel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zgrúzniti se -em se dov. (ú ȗ) knjiž. zgruditi se: starček se je zgruznil na tla
● knjiž. kozolec se je pod težo snega zgruznil vase sesedel, razpadel; knjiž. zakaj si se ves tako zgruznil dobil sključeno držo; postal malodušen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.