dedec [dẹ̑dǝc]
samostalnik moškega spola- ded
- star moški; starec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
gròb, gróba, m. 1) das Grab; na grobu, am Grabe; g. kopati; starec ves v grob visi, der Alte ist dem Grabe schon sehr nahe, Dict.; — 2) das Kartoffelgrübchen: nekoliko grobov izkopati, jvzhŠt.; — 3) nam. grot, der Mühltrichter, die Mühlgosse, vzhŠt.-C., Poh.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
habováti, -ȗjem, vb. impf. = varovati: h. bolnika, h. pijanca, da ne pade, C.; — h. se, sich hüten: starec se habuje, geht vorsichtig, C.; h. se česa, sich vor etwas hüten, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hódən 1., -dna, adj. 1) gut gehend, gut zu Fuße, Cig.; hoden (hodan) konj, Gor.-M., C.; starec nisem več tako hoden, kakor v mladih letih, LjZv.; — 2) gangbar: hodna pot, Cig., Jan.; — 3) hodni teden, die Bittwoche, hodna nedelja, der fünfte Sonntag nach Ostern, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
izgúriti (dodatek k slovarju), -im, vb. pf. = izgurati: izgurjen starec, Glas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
navzkríž, adv. kreuzweise; roke n. dejati; n. plačilo imava, wir haben einander gegenseitig zu zahlen, Svet. (Rok.); — n. gledati, schielen; n. govoriti, sich widersprechen; n. komu govoriti, einem widersprechen; — n. si biti, wider einander sein, uneinig sein; n. si priti, n. priti s kom, übereinander kommen, sich zerwerfen; — n. priti: nekaj jima je prišlo n., es ist ihnen etwas in die Quere gekommen; če mi kakov starec ne pride n., Jurč.; — uri gresta n., die Uhren gehen verschieden, sie divergieren.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
preživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchleben, verleben, zubringen: veselo p. leta svoje mladosti; — 2) überleben, V.-Cig., Jan.; — 3) p. se, sich überleben, Cig. (T.), nk.; preživeli starec, Cv.; — 4) = oživeti, wieder aufleben, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
samosvọ́j, -svója, adj. 1) selbständig; samosvoj gospod, Mur.; samosvoji politični okraji, samosvoje področje občinsko, Levst. (Nauk); še nimajo samosvojega okusa, Levst. (Zb. sp.); — 2) Eigen-, Cig.; samosvoja hvala, das Eigenlob, Cig. (T.); — 3) eigen, eigenthümlich: rudnina, ki nema samosvoje barve, ampak je le po slučajni primesi obarvana, Erj. (Min.); starec, čisto samosvoje, nenavadne postave, Jurč.; s. človek, ein Sonderling, Tolm.; — 4) eigensinnig, Dol., Šl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sivec [sȋvǝc]
samostalnik moškega spolastarec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stȃrčəc, -čəca, (-čca), m. dem. starec; der Alte, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stȃrəc 1., -rca, m. 1) der Alte, der Graukopf; — 2) der nistende Vogel (das Männchen), Cig., Jan.; — 3) odpreti starca, einen Schacht öffnen, V.-Cig.; — 4) panj, iz katerega prvi roj zleti, Gol., Levst. (Beč.); — 5) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Banjščice, Tribuša-Erj. (Torb.); — starci, die Klette (lappa), Josch, Gor.; — eine Art Schwamm, C., (prim. dedec 12)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stárəc 2., -rca, m. dem. star; der Scheffel, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stàrec -rca m 1. starec, star moški: Az agg, sztarec AIN 1876, 14; No, le vzemte je gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; K-mládomi, k-ſztarczi nejmas lübézni SŠ 1796, 96; nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona KOJ 1848, 4; 'snyimi sze vszi sztarci, deca zdignejo KOJ 1848, 7; Sztarczov peſzem BRM 1823, X; Gyingave rou'sicze vküp potere z-ſztarczmi SŠ 1796, 147 2. cerkveni predstojnik, prezbiter: i té trétyi liſzt, nej kákſi drügi ſztarecz, piſzao KŠ 1771, 739; Jeſzo, ki té drügi liſzt nikſemi preſzbiteri, ali ſztarczi pripisüjo KŠ 1771, 736
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starec [stȃrǝc]
samostalnik moškega spolastarec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starec samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
starec m, F
5,
capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi, velike ſtaroſti dide;
presbyter, ſtariſhi, en brumen ſtar móṡh, en
ſtarez;
senetiae, ſline eniga
ſtarza, ſo ty opravlàvzi;
senex, -nis, ſrarz, ſtar, motern;
viridis senectae vir, leip friſhen
ſtarez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starec -rca m starec:
Ti ſtariz im. ed., druſiga nedelash cell dan, ampak marmrash, kounesh, shentujesh, inu ſe kregash ǀ je vidil eniga zhaſtitiga Stariza tož. ed. ǀ Tista dua hudobna stariza im. dv., Katera s'Saurashtva to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta bila, ſama sta poſsuta bilà ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Holofernuſa s' Juditho. Vna dua ſtariza tož. dv. s' Suſano ǀ Gre dalai po Tempelni, ter najde 70. ſtarizou rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starec -rca
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starec sam. m ♦ P: 5 (TT 1557, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
živȃłən, -łna, adj. 1) = živalji, živalski, Cig.; — 2) reich an Thieren (bes. von Bienen): ž. starec, ein bienenreicher alter Stock, Levst. (Beč.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.