starovérec -rca m (ẹ̑) pripadnik ruske cerkve, ki se je v 17. stoletju odcepila od Pravoslavne cerkve: običaji starovercev // knjiž. pripadnik nespremenjene verske tradicije sploh: staroverci in novoverci
● ekspr. otroci so očeta razglasili za staroverca za nemodernega, nesodobnega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
staroverecPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [starovérəc], rodilnik [starovérca]
BESEDOTVORJE: staroverčev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
staroverstvoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogprvinski način življenja in verovanja
IZGOVOR: [starovérstvo], rodilnik [starovérstva]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.