ántistátik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
dinámično ravnotéžje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
elẹ̑ktrika -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ênosmérno ojáčenje -ega -a s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Gêrberjev nosílec -ega -lca m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
grádbena konstrúkcija -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
Jezikovne izbire: o zamenljivosti veznikov »kako« in »da«Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
- Pripovedoval je, kako/da je oče velikokrat prišel šele zjutraj domov.
- Spomnim se, kako/da smo včasih na roke kosili travnik za hišo.
- Siti smo bili njegovih obljub, kako/da nas bo peljal na izlet.
- Videla sem, kako/da je soseda obrezovala živo mejo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
kamníta konstrúkcija -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
koeficiènt višíne tláčne cóne -ênta -- -- -- m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
metóda síl -e -- ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ojáčenje -a s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
parazítni momènt -ega -ênta m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
premíčni dél ventíla -ega -a -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prerazporedítev momêntov -tve -- ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prôstoležéči nosílec -ega -lca m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ravnotéžje smúčarja -a -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státičen -čna -o prid. (á) 1. ki se ne spreminja, razvija: statičen politični sistem;
človeška družba ni statična;
gospodarstvo je zaradi krize statično / statično pojmovanje dogajanja v svetu pojmovanje, ki se ne prilagaja spremembam// ki vsebuje malo dogajanja, gibanja, raznovrstnih elementov: statična dramska predstava / statična slika; statično opisovanje dogodkov neživahno, pusto; pesnik je bil po značaju bolj statičen kot dinamičen / statično življenje enolično, nedejavno2. nanašajoč se na statiko: statični principi / statični račun izračun obremenitve, nosilnosti in stabilnosti gradbenih konstrukcij
♦ anat. statični organ ravnotežni organ; rad. statična kamera kamera, nameščena na nepremičnem stojalu; strojn. statična obremenitev obremenitev, ki se s časom ne spreminja; šport. statična igra igra, pri kateri igralci premalo sodelujejo, so premalo dejavnistátično prisl.:
na vse stvari gleda statično; statično določena konstrukcija; vsi gibljivi deli naprave so statično uravnoteženi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státična mizanscéna -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státični razpòn -ega -ôna m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično nač. prisl. (á) gledati na kaj ~ togo, neprilagodljivo; ~ določen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično dolóčeni konstrúkcijski sistém -- -ega -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično nèdolóčeni konstrúkcijski sistém -- -ega -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično ojáčenje -ega -a s
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično predolóčeni konstrúkcijski sistém -- -ega -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično ravnotéžje -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično ravnotéžje -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
státično varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
svét1 -á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet;
star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles: daljni svetovi; v vesolju obstajajo različni svetovi 2. zemlja z vsem, kar obstaja na njej: odkrivati, spoznavati svet;
to mesto je bilo takrat središče sveta / sedmo čudo sveta / pot okoli sveta // s prilastkom zemlja glede na dele, ki jo sestavljajo: znani in neznani svet; svet okoli Sredozemskega morja; politična delitev sveta; narisati zemljevid sveta / publ. novi svet Amerika / zaloge premoga na svetu; to je edini primerek na svetu 3. celota vsega, kar biva, obstaja na zemlji: statično pojmovanje sveta;
odnos do sveta / znanstveni pogled na svet / duhovni, predmetni, stvarni svet / naravni in nadnaravni svet 4. zemlja kot življenjski prostor ljudi: prizadevati si za mir na svetu;
počutil se je kot državljan sveta / prva socialistična država na svetu; glavna industrijska sila na svetu / publ. v tem delu sveta je nastalo nevarno žarišče vojne // tuje, daljne dežele, države: iti v svet; hoditi, potovati po svetu; biti znan doma in po svetu; dogajanje, razmere v svetu; država je začela navezovati stike s svetom; konference so se udeležili predstavniki z vsega sveta iz veliko različnih držav / ekspr.: široki svet; to je naše okno v svet / publ. tretji svet države z nizkim narodnim dohodkom5. del zemeljske površine glede na oblikovanost, poraslost, urejenost: onkraj prelaza se svet spremeni;
izkrčiti svet;
gorat, hribovit, raven, strm svet;
kamnit, neobdelan, odročen, težko prehoden svet;
močviren, suh svet / alpski, gorski, kraški svet; nižinski svet // del zemeljske površine sploh: svet med rekama je bil že zgodaj poseljen; ta košček sveta mu je najbolj ljub // tak del glede na lastništvo: pasli so na vaškem svetu / dobro bi bilo, če bi bilo okrog hiše malo več sveta; imajo veliko sveta zemlje, zemljišča6. s prilastkom del zemeljske površine z določenimi značilnostmi skupaj z vsem, kar je na njem, v njem: raziskovati jamski, podvodni svet 7. s prilastkom celota bitij, stvari, pojavov v naravi, kot jo izraža prilastek: človeški svet;
organski in neorganski svet;
proučevati rastlinski svet rastline;
ribji, živalski svet;
svet ptičev // celota pojavov, predmetov, ki obdajajo človeka: svet barv, zvokov / najbolje se počuti v svetu glasbe // celota pojavov, predmetov sploh: svet idej, vrednot / bogati svet arheoloških odkritij 8. s prilastkom celota pojavov duševnega življenja človeka: (človekov) čustveni, notranji svet;
intimni, izkustveni, nagonski svet;
podzavestni, psihični svet;
abstraktni svet domišljije // nav. ekspr. celota pojavov, stvari, ki določajo duševno življenje osebka: moj svet je drugačen od njenega; v njem odkriva popolnoma drug, tuj svet / vsak človek je svet zase / njen svet so knjige; to je njegov pravi svet 9. s prilastkom skupnost ljudi, ljudje na zemlji glede na družbeno ureditev, kulturne in socialnozgodovinske značilnosti: antični svet;
kapitalistični, socialistični svet;
moderni, sodobni svet / ekspr. tu se stikata dva svetova: vzhodni in zahodni / ekspr.: graditelji novega sveta; stari svet se je zrušil stara družbena ureditev10. s prilastkom celota pojavov, stvari in odnosov med njimi na kakem področju človekovega udejstvovanja: v trgovskem svetu se je hitro znašel;
svet kulture, politike;
novosti v svetu znanosti in tehnike 11. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom skupina ljudi, ki jih družijo enaki, podobni interesi, enak spol, enaka starost, družbena pripadnost: mestni, salonski svet;
mladi svet je bil navdušen mladi ljudje, mladina;
moški, ženski svet moški, ženske / temu je prisluhnil ves kulturni svet; v strokovnem svetu je že znan med strokovnjaki / črnopolti svet v pristanišču črnci; pisatelj rad opisuje kmečki svet kmete, kmečko življenje / slovanski svet Slovani12. celota družbenih, ekonomskih, političnih odnosov na zemlji: spreminjati svet;
bojevati se za boljši, lepši, pravičnejši svet / danes živimo v drugačnem svetu v drugačnih razmerah, okoliščinah13. nav. ekspr. ljudje, njihovo ravnanje in možnosti, ki jih ima kdo za delovanje, življenje: svet ga je razočaral;
sveta ne razume več / privlačnost, vabljivost sveta // življenje v družbi, javno življenje: odpovedati se svetu; vrniti se v svet; pretrgati stike s svetom / zadovoljen je s seboj in s svetom // življenje, bivanje na zemlji sploh: na svet ga veže samo še volja; take so zakonitosti sveta 14. ekspr. skupnost ljudi, ljudje, javnost: predstaviti kaj svetu;
to naj ostane skrito svetu;
pred svetom je ona tvoja žena / povabil jo je v mesto, da bi prišla malo med svet v javnost, v družbo// ljudje sploh: svet je hudoben, krut; ne veš še, kaj je svet kakšni so (lahko) ljudje / pog. na ulicah se je trlo sveta ljudi / cel, ves svet cel, ves svet že to ve; obgodrnjati cel, ves svet; pozna ves svet zelo veliko ljudi; čuti se zapuščenega od vsega sveta; hud, jezen je na ves svet; pred vsem svetom se je osramotil; z vsem svetom je sprt
● ekspr. zaradi tega se svet ne bo podrl se ne bo zgodilo nič hudega; ekspr. svet se mu je sesul doživel je pretres zaradi nepričakovanega dogodka, ki je bistveno vplival na njegovo nadaljnje življenje; tako se dogaja, odkar svet stoji od nekdaj; ekspr. misliš, da se bo ves svet sukal okoli tebe da bodo vsi skrbeli zate, stregli tebi; ekspr. sveta ne boš spremenil sprijazni se z ljudmi, dejstvi, kot so; ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; ekspr. radi bi svet na glavo postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; ekspr. biti odrezan od sveta imeti onemogočen dostop do drugih območij, krajev, ne moči vzdrževati zvez z njimi; star. poslovil se je od sveta umrl je; ekspr. v tem mestu sem pogledal, prijokal na svet sem se rodil; pog. mnogim otrokom je pomagala na svet je bila, je sodelovala pri njihovem rojstvu; ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje; ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. pet otrok je spravila na svet rodila; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; živeti med svetom v krščanskem okolju ne v samostanu; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; evfem. spraviti koga na drugi, oni svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; oni svet v različnih religijah kraj, prostor bivanja v posmrtnem življenju; onstranstvo; onostranstvo; ta svet zemeljska stvarnost kot kraj človekovega bivanja do smrti; tostranstvo; ekspr. politika mu je tuj svet na politiko se ne razume; konec sveta ekspr. na konec sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; ekspr. razšli so se na vse štiri konce sveta na vse strani; ekspr. našel ga bom, pa če na koncu sveta gotovo ga bom našel; ekspr. ta kraj je na koncu sveta zelo daleč; star. luč sveta je zagledal v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. jutri bodo oči sveta obrnjene v Pariz ljudje po svetu bodo poslušali novice, poročila od tam; ekspr. on je najboljši človek na svetu zelo je dober; ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; ekspr. hiše ne proda za nič, za vse na svetu nikakor ne; red vlada svet; nehvaležnost je plačilo sveta; preg. denar je sveta vladar za denar se vse dobi; preg. naj človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče doma je najbolje
♦ filoz. čutni svet ki ga posredujejo čutila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tríčlénski lók -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
tríčlénski okvír -ega -ja m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
uravnotéženje -a s (ẹ̑) glagolnik od uravnotežiti: uravnoteženje ladje / uravnoteženje proizvodnje in prodaje / uravnoteženje vrtečih se delov stroja / dinamično, statično uravnoteženje / uravnoteženje javnih financ ureditev stanja državnih financ, ki dolgoročno omogoča izvajanje proračuna brez večjega zadolževanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
uravnotéžiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. spraviti v stanje, v katerem je teža telesa, teles na obeh straneh enaka: uravnotežiti skodelici tehtnice;
ko se je presedel, se je čoln uravnotežil
♦ navt. uravnotežiti ladjo razmestiti tovor, gorivo, zaloge na ladji tako, da je stabilna2. spraviti v stanje, v katerem soa) nasprotujoče si sile enako velike, močne: uravnotežiti vojaške sile v svetu b) nasprotne, različne stvari enako velike, usklajene: uravnotežiti izdatke in dohodke, izdatke z dohodki / uravnotežiti kompozicijo // spraviti v stanje umirjenosti, duševne skladnosti; uravnovesiti: doživetje ga je duševno spet uravnotežilo; čustveno se uravnotežiti 3. teh. namestiti, izoblikovati kaj glede na težo tako, da pri vrtenju, delovanju ne nastajajo nepravilni, nezaželeni tresljaji, nihljaji: uravnotežiti kolesa avtomobila;
uravnotežiti krila letala;
uravnotežiti motor, stroj / dinamično, statično uravnotežiti uravnotéžen -a -o:
pameten, uravnotežen človek; izdatki so uravnoteženi z dohodki; prisl.: gospodarstvo se razvija uravnoteženo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
varovánje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vsíljena deformácija -e -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zatíčni mlín -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.