Tiskanje

rastlina z bodičastimi izrastki na koncu stebel in grozdastimi cvetovi belkaste ali vijoličaste barve, po izvoru iz Mehike; Salvia hispanica

1.1

semena te rastline kot hrana, jed

1.2

ki je v zvezi s to rastlino

SINONIMI:

čijin

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dníčni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

dovršêna kolaterálna žíla -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

drésnik drésnika samostalnik moškega spola [drésnik]

iz botanike rastlina z velikimi listi na členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat. Fallopia

grmičasta rastlina z večjimi srčastimi listi na votlem členastem steblu in drobnimi belkastimi cvetovi v pokončnih grozdastih socvetjih; primerjaj lat. Fallopia japonica; SINONIMI: iz botanike japonski dresnik

STALNE ZVEZE: japonski dresnik, sahalinski dresnik
ETIMOLOGIJA: ↑dresen

goščáva -e ž (ȃ)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
// gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
4. kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

konoplję́nka, f. 1) butarica iz obeljenih, suhih stebel konopljenih, s katerimi si svetijo, BlKr.; — 2) der Hänfling (fringilla cannabina), Mur., Cig., Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

korúznica korúznice samostalnik ženskega spola [korúznica]

listi in stebla koruze

ekspresivno ženska, ki s kom živi v zunajzakonski skupnosti ali nesklenjeni partnerski zvezi

ETIMOLOGIJA: ↑koruznik

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán]

kulturna rastlina z manjšimi cvetovi na vlaknatih steblih in semeni z visoko vsebnostjo maščob; primerjaj lat. Linum

1.2.

STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

Marcescenca
Nedavno sem na slovenskem blogu naletel na termin marcescenca, ki se v slovenski strokovni literaturi oziroma na slovenskih spletiščih pojavlja izredno redko, a je kar pogost v drugih jezikih (angleščina, francoščina). Kaže, da marcescenca (iz lat. marcescere , tj. 'oveneti, uveniti, gniti, segniti') ne obstaja kot samostojen termin v slovenskih spletnih slovarjih. Francoski termin marcescence in angleški termin marcescence označujeta drug pojem (in ne uvelost ), in sicer pojav, ko drevo kasni z abscizijo. Zanima me, ali je termin marcescenca opisan v kakšnem slovenskem (strokovnem) slovarju, ne nujno na spletu, in ali bi dotična beseda lahko bila kandidatka za poslovenjenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

navádna nokôta -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

nèdovršêna kolaterálna žíla -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

papȋr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pazdẹ̑rje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen (bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.-C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pokônčnost -i ž (ó)
1. lastnost, značilnost pokončnega: pokončnost stebel / pokončnost jezdeca vzravnanost
2. knjiž. načelnost, značajnost: poznavanje samega sebe pomaga k večji samozavesti in pokončnosti; moralna pokončnost; knjiga izraža avtorjevo pokončnost / premočrtnost in pokončnost boja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

popŕh -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje]

izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov

oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑presti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

pulvinoíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

réža -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

žival sive barve, navadno krava

3.

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

4.

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

stəbə̀ł, -blì, f. = steblo, Ravn., Gor.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

steblíčevje -a s (í)
več stebel, stebla: bodikavo stebličevje osata; stebličevje koruze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

steblíčje -a s (ȋ)
več stebel, stebla: povezati stebličje; preriniti se skozi stebličje; ostro stebličje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

steblíkast -a -o prid. (í)
ki ima steblo: steblikasta rastlina
● seno je bilo precej steblikasto polno debelejših stebel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

steblôvje -a s (ȏ)
več stebel, stebla: sekati koruzno steblovje; ječmenovo, laneno steblovje; steblovje cvetlic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

steblôvje -a s

več stebel, stebla kot celota

SINONIMI:

stebličevje, stebličje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

stêblovke -ovk ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strníšče -a s (í)
1. njiva, na kateri je bilo požeto žito: preorati strnišče; kravo je pasel na strnišču / sejati repo po strnišču
// po žetvi preostali del žitnih stebel: pleti, puliti strnišče; visoko požeto strnišče / ajdovo, ječmenovo, pšenično strnišče
2. ekspr. neobrita brada: z roko se je pogladil po strnišču / obraz, porasel s sivim strniščem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strníšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

strnišče ► str̥ˈniːšče -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

távžentróža távžentróže samostalnik ženskega spola [táu̯žəntróža]

zdravilna rastlina s trikotnimi, nasproti rastočimi listi in rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurium erythraea

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. nem. Tausendrose, iz nem. Tausendguldenkraut, dobesedno ‛zel za tisoč zlatnikov’, kalk po srlat. centaureum, razumljeno kot centum ‛sto’ + aurum ‛zlato, zlatnik’, dejansko prevzeto iz gr. kentaúreion ‛zel kentavrov’, - več ...

tigmotropízem -zma m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

tŕgati -amstilno tŕžem nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Trgala je volno /v kosme in podolgem/.

2.

čustvenostno kdo/kaj na silo deliti koga/kaj
Intervencijska vozila so trgala kolono.

3.

kdo/kaj spreminjati koga/kaj
Čevlje so trgali /s hojo po ostrem kamenju/.

4.

kdo/kaj dajati stran, ločevati koga/kaj iz/z/s česa / od kod
Trgala mu je gumbe s plašča.

5.

kdo/kaj ločevati koga od koga/česa / komu
Vojna je družini trgala očeta.

6.

kdo/kaj zmanjševati komu kaj / od koga/česa
Trgajo mu petino plače.

7.

brezosebnosunkovito boleti koga v/na/po čem / kje
Trga jo v križu in po rokah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

trsténke -énk ž mn. (ẹ́ ẹ̑)
etn. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike: piskati na trstenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

trsténke -énk ž mn.

nardp. ljudsko glasbilo iz različno dolgih, votlih stebel trstike

SINONIMI:

nardp. orglice, nardp. trstene orglice, nardp. trstna piščal

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024

trstíčen -čna -o prid. (ȋ)
ki je iz stebel trstike: trstični opaž; trstična streha / trstični bregovi porasli s trstiko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

veríga -e ž (í)
1. več med seboj zaporedno sklenjenih obročkastih elementov: delati, sestavljati verigo; dolga, železna veriga; veriga iz lesenih obročkov, regratovih stebel; člen verige
// kovinska priprava iz več med seboj sklenjenih zlasti obročkastih elementov za privezovanje, povezovanje: veriga rožlja, žvenketa; povezati, privezati, speti kaj z verigo / spustiti psa z verige; pog. dati žival na verigo / pasja, vprežna veriga; sidrna veriga; varnostna veriga za vrata; zaviralna ali zavorna veriga; veriga za dvigala
// mn. taka priprava, s katero se omejuje gibanje, svoboda koga: nadeti komu verige; strgati, zdrobiti verige; vkovati, ekspr. vtakniti koga v verige
// priprava iz kovinskih elementov s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: namazati, očistiti verigo; natakniti verigo na kolo
// večji okrasni predmet iz sklenjenih členastih elementov za okrog vratu: kralj z bleščečo verigo / zlata rektorska veriga
2. kar je po obliki podobno tako sklenjenim elementom: modras ima verigo na hrbtu; ekspr. veriga dima
3. mn., ekspr., navadno s prilastkom kar omejuje svobodo, prostost koga: trgati družbene, politične verige; vezale so ga verige tradicije
4. kar sestavlja več med seboj na določen način povezanih oseb, razvrščenih druga za drugo ali druga ob drugi: ljudje so sklenili verigo in si začeli podajati opeko / sporočiti po verigi tako, da vsak sporoči naslednjemu; podajati si vedra v verigi tako, da vsak poda vedro naslednjemu
// ekspr., z rodilnikom večja skupina tako razvrščenih oseb, stvari: dolga veriga ljudi je še čakala pred njim / postaviti okoli postojanke verigo straž
5. s prilastkom vrsta med seboj povezanih oseb, stvari, ki opravlja kako dejavnost: odkriti prekupčevalsko, tihotapsko verigo / hotelska veriga; veriga oddajnikov
// vrsta med seboj nepretrgano na določen način povezanih ljudi: sorodstvena veriga; veriga prednikov, rodu
6. s prilastkom med seboj zaporedno povezani členi, enote kake dejavnosti: položaj mlinarstva v agrikulturni verigi; izobraževalna veriga / prodajna veriga pri kateri vse enote v prodaji uporabljajo isto ime in sodelujejo pri promociji, čeprav so lastniki in poslovodje enot samostojni / človek je le člen v verigi vesoljnega življenja
7. ekspr., s prilastkom večja skupina sledečih si stvari, pojavov: miselna veriga; veriga dogodkov; veriga spominov / veriga strelov
● ekspr. držati občutke na verigi obvladovati jih; ekspr. imeti ljudi na verigi popolnoma v oblasti; ekspr. počuti se kot pes na verigi omejevanega
♦ anat. veriga ganglijev; avt. snežne verige splet verig za na avtomobilske gume za vožnjo po snegu; biol. prehranjevalna veriga prehranjevalna povezava med organizmi v življenjski združbi; ekon. reprodukcijska veriga; elektr. izolatorska veriga iz več enakih členov sestavljen izolator za visoko napetost; geogr. gorska veriga skupina gor, katerih vrhovi so razvrščeni v črti; jezikosl. govorna veriga zaporedje besed z določenim medsebojnim odnosom pri govornem sporočanju; kem. veriga atomov vrsta v molekuli med seboj zaporedno povezanih atomov; rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor; strojn. kalibrirana veriga ki ima enake člene; lamelna veriga pri kateri sestavljajo člene lamele in sorniki; teh. veriga iz členov sestavljen gonilni ali vlečni element; brezkončna veriga pri kateri sta konca speta; gonilna veriga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vôzel gárda -zla -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.

vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce]

podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja