eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva
dlákav dlákava dlákavo pridevnik [dlákau̯ dlákava dlákavo] STALNE ZVEZE: dlakava penuša, dlakavi nosorog, dlakavi sleč
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki
vzpenjálka glej vzpenjávka

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

asparágus -a m (ȃ)
sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, bot. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus; šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
dételja -e ž (ẹ́)
krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah: kositi, sejati deteljo; pokladati živini deteljo / zapoditi živino iz detelje
♦ bot. bela detelja s plazečimi se stebli in belimi ali rdečkastimi cveti, Trifolium repens; grmičasta šmarna detelja večja grmičasta rastlina z rumenimi cveti v grozdih, Coronilla emerus; medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; nemška detelja lucerna; rdeča detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum
drésen2 -sni ž (ẹ̑)
bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum: breskovolistna dresen; ptičja dresen
jarínec -nca m (ȋ)
bot. rastlina s stebli, ki se ob zorenju plodov na zgornjem koncu kijasto razširijo, Arnoseris:
jetrnják -a m (á)
nav. mn., bot. mahovi z dvoredno olistanimi ali ležečimi, listom podobnimi stebli, Hepaticae: vrste jetrnjakov; jetrnjaki in glive
mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve
2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate
3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline
♦ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa
opúncija -e ž (ú)
bot. rastlina z mesnatimi sploščenimi stebli ter listi, spremenjenimi v trne, Opuntia ficus-indica:
ptíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice
● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo
♦ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj; med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom
rižólica in rižolíca -e ž (ọ̑; í)
bot., navadno v zvezi navadna rižolica trava s klaski v latu in dolgimi plazečimi se stebli, Leersia oryzoides:
rožljáti -ám nedov. (á ȃ)
dajati nizke, zveneče glasove: ključi rožljajo; veriga rožlja / ekspr. dež, toča rožlja po strehi rožljaje udarja; kamenje rožlja po skalnatem žlebu rožljaje pada
// povzročati nizke, zveneče glasove: rožljati z denarjem v žepu; rožljati s ključi, z jedilnim priborom; rožljati s sabljo / ekspr. veter rožlja s suhimi stebli
● slabš. rožljati z besedami vsebinsko prazno govoriti; ekspr. rožljati z orožjem groziti z vojno
steblíti se -ím se nedov. (ī í)
poganjati, delati steblo: žito se že stebli
stebríčar -ja [stəbričar] m (ȋ)
vrtn. kaktus z valjastimi, večinoma nerazraslimi stebli, Cereus: gojiti stebričarje
tradeskáncija -e ž (á)
vrtn. sobna rastlina s povešenimi ali pokončnimi kolenčastimi stebli in mesnatimi listi, Tradescantia: razmnoževati tradeskancije s potaknjenci
tráva -e ž (á)
1. rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni; po dvorišču se razrašča trava; kositi travo; krave mulijo travo; pohoditi, pomendrati, potlačiti travo; popleti, populiti, požeti travo v vinogradu; skriti se v travo; gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava; šop trave; bilo jih je kot listja in trave zelo veliko / ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča / nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava
// travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
2. pog. konoplja, po izvoru iz Indije, ki vsebuje smolo, opojno snov; indijska konoplja: gojiti travo
// mamilo iz posušenih vršičkov, cvetov in listov te rastline; marihuana: kaditi travo
3. v zvezi marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, bot. migalica:
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
vodénka -e ž (ẹ́)
1. vrtn. grmičasta lončnica z mesnatimi stebli, suličastimi listi in belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti, Impatiens walleriana: na oknih cvetijo vodenke
2. bot., navadno v zvezi navadna vodenka v mirni vodi in ob bregovih rastoča trava z drobnimi, navadno rahlo vijoličastimi klaski, Catabrosa aquatica: loček in vodenka
3. agr. vodena hruška brez okusa in arome: za hišo raste vodenka
4. nav. mn., šol. žarg. vodena, vodna barvica: barvati z vodenkami
vodozvézdnica -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini; žabjelasovka
zvončkljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati kratke, visoke, zveneče glasove: kraguljčki zvončkljajo; zvončki na saneh zvončkljajo
// povzročati kratke, visoke, zveneče glasove: zvončkljati s kozarci, z žlicami; zvončkljati z zvonci / ekspr. veter je zvončkljal s suhimi stebli
2. ekspr. na rahlo zvoniti: kravji zvonci zvončkljajo; brezoseb. nekje daleč je zvončkljalo
žabjelásovka -e ž (ȃ)
nav. mn., bot. vodne rastline s tankimi stebli, majhnimi cveti brez cvetnega odevala in listno rožico na vodni gladini, Callitrichaceae:

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

belúšni pridevnik
STALNE ZVEZE: belušna zelena, belušni radič
stêbelni pridevnik
STALNE ZVEZE: stebelna zelena
svínja SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: svinja bradavičarka
FRAZEOLOGIJA: sanja svinja o koruzi

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

steblíti se -ím se nedov. stêbli se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se; stebljênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) Žito se že ~i

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

opúncija -e ž
bot. rastlina z mesnatimi, sploščenimi stebli ter listi, spremenjenimi v trnjepojmovnik
SINONIMI:
bot. indijska figa, bot. indijska smokva

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drévo in dréivo -a s
1. drevo: On je kako edno vſzádjeno drevo SM 1747, 92; kako edno dreivo vſzadjeno SM 1747, 25; Liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Vszáko drêvo má korenyé KAJ 1870, 15; z-Dreva znánye dobroga SM 1747, 6; zfigovoga drevá SM 1747, 6; na dreva stêbli AI 1878, 3; ali dvej drejvi ſzta náj vékſega gláſza KM 1796, 5; na drevi zapázimo AI 1878, 3; po vejaj drevaj AI 1878, 3; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Drejvo KMS 1780, A8b; Figovo drvou poſzejhne KŠ 1771, 67; Ali ſzádite drejvo dobro KŠ 1771, 40
2. navadno v zvezi križno drevo križ: na krisnom dreivi terpelo TF 1715, 40; noſzo vtejli ſzvojem na drejvi KŠ 1747, 109; bi náſz na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; je naſſe grehe noſzo na drevi SM 1747, 13; ſze je na kri'znom drejvi ofrüvao KŠ 1754, 103
klǜkati -am nedov.
1. šepati: Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KAJ 1870, 35
2. kljuvati: [žolna] máli dervár neprehenjano klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
3. majati se: i nyi ledevjé nyim vszeszkosz naj klükajo TA 1848, 55
klǘn -a m kljun: Kakda sze zové nacsi nôsz fticsov? Klun KAJ 1870, 14; tak popejva, Da ſze vnyegovom klüni vnogokrát Krvelicza prelejva BKM 1789, 377; je kokout z ostijov v klüni vöodleto KOJ 1914, 150; Szamec pleve i szenô noszi v-klüni KAJ 1870, 104; Golôb je hitro z-klünom vêkico vtrgno AIP 1876, 63; [žolna] klüka s svojim klükastom klüni na drêva stébli AI 1878, 3
klǘnasti -a -o prid. kljunast: [žolna] klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
stéblo -a s
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33

Botanični terminološki slovar

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hamefít -a m
lésnata rastlína -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

navádna krvénka -e -e ž
navádna nokôta -e -e ž
osát -a m
trpôtec -tca m
vŕbovec -vca m
vŕtna vétrnica -e -e ž
zláta rózga -e -e ž
zvončíca -e ž

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pôlpuščávsko rastlínstvo -ega -a s
Število zadetkov: 46