bedra -e samostalnik ženskega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bedro -a samostalnik srednjega spola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras-Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gȗlj, m. = stegno, Drežnica-Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.-C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; (prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.-DSv. V. 286.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stégənce, n. dem. stegno; das Schenkelchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegna -e ž stegno: na levi ſtegni mest. ed. ima eno kushno bulo (III, 443) → stegno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stégnọ, n. 1) der Oberschenkel; — der Schlägel, C.; jelenovo s., die Hirschkeule, Cig.; — das Schenkelbein, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) zemeljsko s., die Erdzunge, Cig., Jes.; — 3) krvavo s., neko strašilo, Savinska dol.; kadar otrok ne sluša, reko mu: "ali se ne bojiš, da bi prišlo krvavo stegno in te požrlo?" Kras, Lašče, okrog Krke-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegno [stégno] samostalnik srednjega spola

stegno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegno samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

stegno s, F4, femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; femur, bedru, ſtegnu; femur cedere, ſtegnu tepſti; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v ṡklepih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegno -a sstegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegno -a s stegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

stegno sam. s ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.