bedr-

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bedra -e samostalnik ženskega spola
1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bêdrce -a s (é; ȇ) manjš.; šalj. |stegno, noga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bedrésce -a s (ẹ̑) šalj. |stegno, noga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bêdro -a stil. -ésa s (é, ẹ̑)
noga nad kolenom; stegno: smejal se je in se tolkel po bedrih / obirati kurje bedro
// nav. mn., pog., šalj. noga: hlače mu kar opletajo po suhih bedresih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bedro -a samostalnik srednjega spola
del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: bolezen na bedru

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bêdro -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

betèk -tkà in bètek -tka [bətək] m (ə̏ ȁ; ə̏)
zastar. stegno (pri pticah):

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras-Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bodelj-
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bradelj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

bržóla -e ž (ọ̑)
pražen in dušen goveji zrezek: pripraviti bržolo / čebulna, garnirana bržola
♦ gastr. tržiške bržole koštrunovo ali ovčje meso v omaki z dodatkom krompirja
// meso iz zgornjega dela govejega hrbta: želite bržolo ali stegno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

debel
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

dolg
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

femore

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gnját -i in -í ž (ȃ)
prekajeno svinjsko stegno: v izložbi so visele gnjati in salame / narezala je poln krožnik gnjati / gnjat z jajcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

gnját -i ž
prekajeno svinjsko stegnopojmovnik
SINONIMI:
pog. šunka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

golén goléni samostalnik ženskega spola [golén] ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
gȗlj, m. = stegno, Drežnica-Erj. (Torb.); pl. gulji, die Hüften, Tolm.-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kíta1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

klonīti1 klọ́nim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

koleno
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kozlìč kozlíča samostalnik moškega spola [kozlìč] ETIMOLOGIJA: ↑kozel
krájec krájca samostalnik moškega spola [krájəc] STALNE ZVEZE: beli krajec
ETIMOLOGIJA: iz ↑kraj v pomenu ‛konec, skrajni rob’
kráški -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kras: kamnit, pust kraški svet; pogozdovanje kraških goličav; kraška pokrajina; kraška tla / kraški izvir; kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu
2. nanašajoč se na Kras: postregli so jim s kraškimi specialitetami / to je značilna kraška govorica / pili so kraški teran teran s Krasa; kraška burja; kraško dvorišče dvorišče, obdano s stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji, na vhodni strani pa z zidom in vrati
♦ agr. kraška motika kopača z dvema ali tremi roglji; bot. kraški gaber nizko drevo z majhnimi listi, ki raste na dinarskem krasu, Carpinus orientalis; kraški šetraj pritlikav grmiček s črtalasto suličastimi listi in navadno belimi cveti v socvetjih, Satureja montana; gastr. kraški pršut svinjsko stegno, presušeno na zraku; geogr. kraški pojavi; kraška dolina; kraško polje podolgovat zaprt svet na krasu z ravnim dnom in navadno s ponikalnico ter občasnimi poplavami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

krváv -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kri
a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
♦ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; med. krvava griža griža s krvavim blatom; pravn. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kulata

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

kúnčji kúnčja kúnčje pridevnik [kúnčji] ETIMOLOGIJA: ↑kunec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lẹ́dje -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

list
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

litka

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

mesọ̑ -ȃ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

meso
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nad
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nadkoleno

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

noga
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

nóht Frazemi s sestavino nóht:
íti za nóhte kómu, niti za nóht, nóhti cvetéjo, [práv] do nóhtov, [tóliko] kàr je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhti čŕnega, [tóliko] kólikor je za nóhtom čŕnega, [tóliko] kot je za nóhtom čŕnega, z nóhti in zobmí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

oberšenkelj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pàh 2., páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.-Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pišček

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pleče

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək] STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič
prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji] ETIMOLOGIJA: ↑prašič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pršút -a m (ȗ)
svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom
♦ gastr. kraški pršut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pršȗt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

puránji puránja puránje pridevnik [puránji] ETIMOLOGIJA: ↑puran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

puránov puránova puránovo pridevnik [puránou̯ puránova puránovo] ETIMOLOGIJA: ↑puran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

rȉt rȋti ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skòk, skǫ́ka, m. 1) der Sprung; na s., im Sprung; — das Springen: v skok, im Galopp: v skok jahati, jezditi, dirjati, Mur., Cig., Jan., Ravn.; V šotorje dirja, dirja v skok, Npes.-K.; Po črnih grobih v skok lete, Preš.; = v skoke, vzhŠt.-C.; — v skok, flink, schnell: boš videl, kako mi pojdejo noge v skok (pri plesu), LjZv.; kjer je dosti rok, tam gre delo v skok = viele Hände machen der Arbeit bald ein Ende, Mur.; ta reč ne sme na skok iti, man darf sich damit nicht übereilen, Met.; — skoke imeti, viel Geschäfte zu verrichten haben, C.; — 2) das Gefälle (des Wassers), Cig. (T.), Plužna-Erj. (Torb.), Erj. (Min.); — der Wasserfall, C., Poh.; slap ali skok, Pjk. (Črt.); — 3) = stegno: daj mi mesa v skoku, Goriška ok.-Erj. (Torb.), Štrek.; pos. žabji skok, die Froschkeule, Cig.; pečeni skoki, Cig.; — 4) der grüne genießbare Frosch, C.; — 5) "ako gadu rep odsekaš, vzrastejo mu štiri noge, in iz njega postane 'skok', silno močna žival", Št.; (prim. Glas. 1859, II. 182); — = debela kratka kača, kakor kak oselnik, Gor.-DSv. V. 286.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

skok

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgence -a [stegənce] s (ē)
manjšalnica od stegno: opazovala je otrokova stegenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stégənce, n. dem. stegno; das Schenkelchen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegence ► sˈteːgance -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgenski -a -o [stegənski] prid. (ē)
nanašajoč se na stegno: stegenska poškodba
♦ anat. stegenska arterija; stegenska kost stegnenica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegn-

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegna -e ž stegno: na levi ſtegni mest. ed. ima eno kushno bulo (III, 443) → stegno

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegneníca – glej stégno

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgno -a s, mn. stil. stégna (é)
noga nad kolenom: smejal se je in se z rokami tolkel po stegnih / obirati puranje, zajčje stegno; prekajeno svinjsko stegno
♦ etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; zool. stegno najmočnejši, največji del okončine žuželk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgno -a s, mn. tudi stégna (é) rana na ~u; snov. jesti prekajeno svinjsko ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgno -a s
noga nad kolenompojmovnik
SINONIMI:
bedro, ekspr. stegence

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stégno -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stégnọ, n. 1) der Oberschenkel; — der Schlägel, C.; jelenovo s., die Hirschkeule, Cig.; — das Schenkelbein, Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) zemeljsko s., die Erdzunge, Cig., Jes.; — 3) krvavo s., neko strašilo, Savinska dol.; kadar otrok ne sluša, reko mu: "ali se ne bojiš, da bi prišlo krvavo stegno in te požrlo?" Kras, Lašče, okrog Krke-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno [stégno] samostalnik srednjega spola

stegno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

stegno s, F4, femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; femur, bedru, ſtegnu; femur cedere, ſtegnu tepſti; ischias, -dis, bolezhina v'kriṡhzih, v'ledovjih, v'ſtegnih, ali v ṡklepih

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno -a sstegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno -a s stegno: s' kunſtio ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna rod. ed. ǀ Ta peld je imel slato glavo; roke, inu perſy ſreberne trebuh, ſtegna tož. mn. is brona ǀ je imel dobre della, inu ſvete misly; trebuh is brona, kir je bila njemu dana modruſt, inu saſtopnoſt leta ner vekshi; ſtegna tož. mn. is sheleſſa → stegna

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno sam. s ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgno -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stêgno -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stegno ► sˈteːgnȯ -a s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stežȃj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

stožẹ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

strúna Frazemi s sestavino strúna:
brénkati na drugáčne strúne, brénkati na drúge strúne, brénkniti na čústveno strúno, igránje na čústvene strúne, napét kot strúna, napéti drúge strúne, ubírati drúge strúne, ubráti drugáčne strúne, ubráti drúge strúne, zabrénkati na drugáčne strúne, zabrénkati na právo strúno, zadéti právo strúno, zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno, zaigráti na právo strúno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šenkelj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

šȗnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ta
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ta dolga kost

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tȋlnik -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

tolsti
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

volôvji -a -e prid. (ō)
nanašajoč se na vole: volovji rogovi; volovje stegno / volovji gonjači gonjači volov / človek z volovjimi očmi z velikimi, okroglimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

volôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na vole: volovsko stegno / juha iz volovskega repa; trobiti na volovski rog / volovska vprega / ekspr.: ljudje volovske moči; volovska potrpežljivost zelo velika / ekspr.: človek s širokim, volovskim obrazom spodaj enako širokim kot zgoraj; volovski pogled pogled široko odprtih, brezizraznih oči; imeti volovske oči velike, okrogle
● nar. volovski jezik jelenov jezik; slabš. ima volovske možgane misli, dojema zelo počasi, nerodno; nar. volovsko oko ivanjščica; na (volovsko) oko ocvrto jajce jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom
♦ agr. volovsko srce paradižnik s srčasto vzbočenimi sadovi; bot. navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Število zadetkov: 86