eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017
, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
reciklírati
reciklíram
nedovršni in dovršni glagol
[
reciklírati
]
1.
ponovno uporabljati, predelovati odpadno snov, material za proizvodnjo novih stvari
2.
ekspresivno
ponovno uporabljati, predelovati, aktualizirati kaj
ETIMOLOGIJA:
prevzeto (prek
nem.
rezyklieren
) iz
angl.
recycle
iz
lat.
re..
‛ponovno, spet, nazaj, proti’
+
cycle
‛krožiti’
betón
betóna
samostalnik moškega spola
[
betón
]
1.
zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material
1.1.
površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2.
ekspresivno
kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE:
armirani beton
,
lahki beton
,
marka betona
,
podložni beton
,
prani beton
,
razred betona
,
sveži beton
,
vidni beton
FRAZEOLOGIJA:
težek kot beton
,
trd kot beton
ETIMOLOGIJA:
prevzeto prek
nem.
Beton
iz
frc.
béton
<
lat.
bitūmen
‛zemeljska smola’
, glej
↑
bitumen
-
več ...
čístiti
čístim
nedovršni glagol
[
čístiti
]
1.
delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1.
v obliki
čistiti se
postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2.
odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3.
odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4.
delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA:
očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA:
↑
čist
.
dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
1.
nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1.
ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
gravírati
gravíram
nedovršni in dovršni glagol
[
gravírati
]
vrezovati črke, podobe v tršo podlago
ETIMOLOGIJA:
prevzeto prek
nem.
gravieren
iz
frc.
graver
<
srfrc.
graban
‛brazdati’
, to prevzeto iz
srniz.
graven
‛kopati’
očístiti
očístim
dovršni glagol
[
očístiti
]
1.
narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
;
SINONIMI:
počistiti
1.1.
v obliki
očistiti se
postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2.
odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3.
odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4.
narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
;
SINONIMI:
počistiti
1.5.
v obliki
očistiti se
postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA:
očistiti se grehov
,
očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA:
↑
čistiti
.
dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce
1.
nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
1.
priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice
1.
nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom
1.1.
ta del organizma kot hrana, jed
góbica
góbice
samostalnik ženskega spola
[
góbica
]
1.
navadno ekspresivno
goba, zlasti manjša
1.1.
navadno v množini
taka goba kot hrana, jed
2.
kar po obliki spominja na manjšo gobo
2.1.
naprava za ogrevanje zunanjih, zlasti gostinskih prostorov, ki po obliki spominja na gobo
3.
manjši prožen, zelo vpojen pripomoček za brisanje, nanašanje
FRAZEOLOGIJA:
postriči
koga
na gobico
,
postrižen na gobico
ETIMOLOGIJA:
↑
goba
híšnik
híšnika
samostalnik moškega spola
[
híšnik
]
kdor se poklicno ukvarja z manjšimi vzdrževalnimi deli, opravili in skrbi za urejenost stavbe in njene okolice
ETIMOLOGIJA:
↑
hiša
1.
ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem
zádek
zádka
samostalnik moškega spola
[
zádək
]
1.
del živalskega telesa nad zadnjimi okončinami
1.1.
iz zoologije
del telesa za glavo in oprsjem pri členonožcih
2.
ekspresivno
zadnjica
3.
zadnji del vozila, zlasti avtomobila
ETIMOLOGIJA:
iz
zad
<
pslov.
*
zadъ
‛zadnja stran’
iz
↑
za
zalájati
zalájam
dovršni glagol
[
zalájati
]
1.
oglasiti se s kratkim, odsekanim glasom, značilnim zlasti za psa
1.1.
ekspresivno
oglasiti se s temu podobnim zvokom
2.
slabšalno
glasno, zadirčno reči, povedati
ETIMOLOGIJA:
↑
lajati
1.
domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
lakírati
lakíram
nedovršni in dovršni glagol
[
lakírati
]
1.
nanašati lak na površino česa
1.1.
nanašati lak na nohte
2.
ekspresivno
prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici
;
SINONIMI:
ekspresivno
loščiti
ETIMOLOGIJA:
prevzeto iz
nem.
lackieren
, glej
↑
lak
navigátor
navigátorja
samostalnik moškega spola
[
navigátor
]
1.
kdor določa položaj vozila in ga usmerja glede na predvideno smer, cilj
2.
elektronska naprava ali program, aplikacija za tako določanje položaja in usmerjanje
;
SINONIMI:
navigacija
,
navigatorka
3.
ekspresivno
kar usmerja potek dogajanja in določa način razreševanja zlasti zapletenih, neprijetnih situacij
ETIMOLOGIJA:
prevzeto (prek
nem.
Navigateur
in
frc.
navigateur
) iz
lat.
nāvigātor
‛morjeplovec, mornar’
, glej
↑
navigirati
stêklopiháč
stêklopiháča
samostalnik moškega spola
[
stêklopiháč
]
manj formalno
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso
;
SINONIMI:
steklopihalec
ETIMOLOGIJA:
iz
steklo pihati
stêklopihálec
stêklopihálca
samostalnik moškega spola
[
stêklopiháləc stêklopiháu̯ca
]
tudi
[
stêklopiháləc stêklopihálca
]
kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem steklenih izdelkov z vpihovanjem zraka v stekleno maso
;
SINONIMI:
manj formalno
steklopihač
ETIMOLOGIJA:
iz
steklo pihati
Število zadetkov: 13