eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni] 1. ki je v zvezi z umetnostjo1.1. ki sestavlja, tvori umetnost
1.2. ki izhaja iz umetnosti, temelji na umetnosti
2. ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov
3. ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur
STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar ETIMOLOGIJA: ↑umetnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stéla -e ž (ẹ̑)
um. antična nagrobna plošča ali steber iz kamna z napisom ali reliefom na sprednji strani: grške, egipčanske stele / spominska stela
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
StelePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski umetnostni zgodovinar
IZGOVOR: [stelè], rodilnik [steléta]
BESEDOTVORJE: Steletov
SteletovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [stelétou̯], ženski spol [stelétova], srednji spol [stelétovo]
ZVEZE: Steletova nagrada, Steletovo priznanje
TunjicePodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [túnjice], rodilnik [túnjic]
BESEDOTVORJE: Tunjičan, Tunjičanka, Tunjičanov, Tunjičankin, tunjiški
um. zgod.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogumetnostni zgodovinar; umetnostna zgodovinarka
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Stelè -éta m, oseb. i. (ȅ ẹ́) |slovenski umetnostni zgodovinar|
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
òbčina -e ž
1. občestvo, skupnost: Obcſina naſſa je z-Otsom i ſz-Szinom nyegovim KŠ 1754, 137; Eta rejcs, obcſinſztvo, ali obcſina, ká'ze KŠ 1754, 204; moucs, ſz-ſterov ſze zobcſine vö zapréjo KŠ 1754, 195; Dika, poſtenyé zkrſztsánſzke obcſine Bojdi BKM 1789, 128; Etak je vszáki delaven cslovek kotriga obcsine KAJ 1870, 105; Liki Szvéczi med ſzebov obcſino májo, tak i z-Bougom KŠ 1754, 137; naj i vi obcsino máte znami KŠ 1771, 726; Kákso Obcsino májo med ſzebom právi Krſztsanye KMK 1780, 21; Ka je oni cséſzt, steri vtoj obcſini ſcséjo 'ziveti KŠ 1754, 133; neobsztojijo ni gresniczi vu obcsini ti pravicsni TA 1848, 3; pouleg tejh ſzo ſze drüga tiváriſtva, ali obcsine nej ſtele ravnati KM 1790, 90
2. občina: Sztroskom 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Iszcsi haszek obcsine KAJ 1848, 176; Pred obcsinov ſzta pravicsno, i dreſzélno pripovidávala ſzvoj ſztális KM 1790, 62
právdeni -a -o prid.
1. praven, zakonski: Nika drügo nê je szvéto hi'ztvo, I pravdeni sztan 'zitka obcsinsztva KAJ 1848, 317; 3. vnougim plemenitásom brezi právdenoga zroka je imánya szpojémao KOJ 1848, 45; Csi vu právdenoj priſzegi Bogá na ſzvedouſztvo zovémo KMK 1780, 40; Csi ſzo ſze .. obcsine vu pravdeni dugoványaj nej ſtele vjedinati KM 1790, 90
2. sodni: I zapovedao ga je vu Herodeſovoj pravdenoj hi'zi varvati KŠ 1771, 416
rázločen -čna -o prid. različen: ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; ſteri zrázlocsnim jezikom 'zivé KŠ 1771, A4a; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; ſze nám tri razlocſne Perſone predkládajo TF 1715, 38; v-steroj sze nahájajo rázlocsne molitvi KM 1783, nasl. str.; Rázlocsne sztáve lüdi KAJ 1848, VII; Cſi ſzo ſze 'ſe rázlocsna tiváriſtva nej ſtele vjedinati KM 1790, 90; Rázlocsna pripetjá KAJ 1848, VIII; Düjh rázlocsnih miloscs KM 1783, 46; zgodbe za Krále razlocsnih Rodov KOJ 1848, 42; mámo rázlocsne dári KŠ 1771, 475; i na etom ſzvejti rázlocsne dári obecsao KMK 1780, 47; Rázlocsne jezike nyim darüvala BKM 1789, 119; vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; ki ſzo ſze hüdou meli vu rázlocsni betégi KŠ 1771, 105; kaj je mo'záke zevſzákſega národa zrázlocsnimi jezikmi gucsécsega pobüdo KŠ 1771, A2b; kaſtigao ga je oſztro z-rázlocsnimi kaſtigami KM 1790, 54
vkǜpbìdti -sèm nedov. biti navzoč, biti skupaj: Szvedoki moro vszi pri podpiszi v-ednom vrêmeni vküpbidti AIP 1876, br. 3, 2
vkǜp bodóuči ~ -a ~ -e sobivajoč: Cſi ſzo ſze vküp bodoucse vu pravdeni digoványaj nej ſtele vjedinati KM 1790, 90
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
narejati nedov., F27, capillare, laſſe narejati; insuasum, -si, ena farba ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali; lectisterniator, kateri poſtile ſtelè, ali nareja; ornatrix, katera lipú nareja; papyrus, -ri, vel papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti, s'kateriga ſe veliki platelzi narejajo, de ſe na nîe piſhe; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; proplastice, -ces, ta kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali nareja; tragematopola, kateri zukar nareja; umbrare, ſénzo narejati
nastlati dov., supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
razstlati dov., supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
stelja ž, F3, stramentum, -ti, ſlama, ſtèla; supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati
stlati nedov., F2, lectisterniator, kateri poſtile ſtèle, ali nareja; sternere lectos, poſtelati, poſtilo ſlati, ali narejati
vrhu predl., F52, epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; insuper, verhu tega, zhes letú, daile: zhes tú vſe; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡzhiſlu; tristega, try kamre ena verhu te druge. Gen:6.v.16
Botanični terminološki slovar
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
protostéla -e ž
stéla -e ž
Število zadetkov: 19